VSL Sklep I Cpg 935/2016

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog drugega toženca za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo opr. št. I Pg 898/2010 z dne 18. 12. 2015 (I. točka izreka) ter plačilo sodne takse za postopek o pritožbi odložilo za obdobje 12 mesecev od izdaje izpodbijanega sklepa, vendar najdlje do izdaje odločbe sodišča druge stopnje o navedeni pritožbi (II. točka izreka).

2Zoper sklep, in sicer zoper I. točko izreka, se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pravočasno pritožuje drugi toženec. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo in v okviru uradnega preizkusa zadeve po 2. odstavku 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi v zadostni meri in prepričljivo obrazložilo, zato pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema razloge prvostopenjskega sklepa in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje sklicuje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa le še dodaja:

5Taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks¹, zato je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju.² Tako mora stranka, ki želi olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega (materialnega) položaja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez občutnega zmanjšanja sredstev, s katerimi se preživlja.

6V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.³ Vendar pa trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev (7. in 212. člen ZPP), v obravnavani zadevi ni izpolnjeno. Drugi toženec tako v predlogu za oprostitev plačila sodne takse kot tudi v pritožbi smiselno navaja, da s svojimi nepremičninami ne more razpolagati zaradi zaznamb sklepov o izvršbi ter vknjiženih hipotek. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, zaznamba sklepa o izvršbi ne predstavlja omejitve, ki bi v pravnem pogledu ovirala razpolaganje z nepremičnino (1. odstavek 87. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03 s spremembami, ZZK-1). Enako velja tudi glede hipoteke, ki je je v 138. členu Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/02 s spremembami, SPZ) opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic (2. člen SPZ) za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju (t. j. drugemu tožencu) to med drugim omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), zastavljena nepremičnina ali njeni deli pa so lahko tudi predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Glede na pojasnjene učinke vknjižbe hipoteke in zaznambe izvršbe torej ti vpisi v zemljiško knjigo ne pomenijo, da drugi toženec s svojim premoženjem (nepremičninami) ne more razpolagati. Pri tem pritožbeno sodišče še poudarja, da razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, kot je bil pojasnjen zgoraj. Ovir, ki bi v pravnem pogledu omejevale razpolaganje, pri nepremičninah drugega toženca torej ni (priloge C6 do C16 spisa).

7Ob upoštevanju navedenega in že glede na vrednost (po podatkih GURS ... EUR) dolžnikove nepremičnine parc. št. ... k. o. X (ID znak: 000),⁴ na kateri stoji stanovanjska hiša (v kateri drugi toženec ne prebiva), ter glede na višino zadevne sodne takse (2.559,00 EUR), drugi toženec nedvomno razpolaga s premoženjem, ki bi ga lahko unovčil za plačilo sodne takse, z odlogom njenega plačila za obdobje 12 mesecev pa mu je omogočeno, da pri tem ne bodo občutno zmanjšanja sredstva, s katerimi se preživlja (2. odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1).

8Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 273/2015 z dne 25. 2. 2015.
² Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 511/2015 z dne 22. 4. 2015 in opr. št. I Cpg 1411/2015 z dne 4. 11. 2015.
³ Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1288/2015 z dne 23. 10. 2015 in opr. št. I Cpg 60/2015 z dne 22. 4. 2015.
⁴ Poleg navedene nepremičnine je drugi toženec lastnik oziroma solastnik še desetih drugih nepremičnin (priloge C6 do C16 spisa).