VSRS Sklep I Up 63/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep Občinskega sveta Občine Lendava, št. 014-0059/2017-14 z dne 9. 2. 2018 (I. točka izreka), zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka) in sklenilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (III. točka izreka). Občinski svet Občine Lendava je sprejel sklep, da se v postopku javnega razpisa za direktorja javnega zavoda G., objavljenem na spletni strani Občine Lendava dne 15. 12. 2017, ne izbere noben prijavljen kandidat.

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da v tej zadevi ne gre za odločitev o tožnikovi pravici ali pravni koristi, saj je imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju privilegij in ne posameznikova pravica. Poleg tega pa tudi iz prvega odstavka 36. člena Zakona o zavodih (v nadaljevanju ZZ) izhaja, da je sodno varstvo omejeno na sklepe o izbiri.

3Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v I. in III. točki razveljavi ter sklep Občinskega sveta Občine Lendava odpravi in se zadeva vrne pristojnemu organu v ponovno odločanje oziroma podrejeno, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo vseh stroškov postopka. Kritizira stališče sodišča, da je njegova pravica do sodnega varstva po 36. členu ZZ omejena. Poleg tega takšno stališče odstopa od predhodnih stališč tega sodišča in nasprotuje 2., 5., 14., 22., 23., 25. in 49. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Priznava, da nima izključne pravice biti imenovan na mesto direktorja, ima pa pravico potegovati se za to mesto v poštenem postopku brez kršitev pravil (49. člen Ustave). Zatrjuje, da je Komisija za volitve in imenovanja Občine Lendava (v nadaljevanju Komisija) ravnala v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda G., saj sploh ni zaprosila za mnenje sveta zavoda in soustanovitelja. Poleg tega Komisija ni povabila pritožnika, ki je izpolnjeval razpisne pogoje, na razgovor oziroma predstavitev, kot je to sama določila s sklepom št. 98 na seji Komisije dne 20. 12. 2017.

4Toženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

K I. točki izreka:

5Pritožba ni utemeljena.

6V obravnavani zadevi je sporno, ali je zoper sklep o tem, da se za direktorja javnega zavoda ne izbere nobeden od prijavljenih kandidatov, dopusten upravni spor.

7Vrhovno sodišče je o navedenem vprašanju v bistveno enakem primeru že sprejelo stališče, in sicer, da tovrsten sklep ni upravni akt ali drug akt iz 2. člena ZUS-1, katerega zakonitost bi bilo mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu (I Up 13/2018 z dne 7. 2. 2018). To pa pomeni, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit.

8Odločitev upravnega organa, ki ga je pritožnik izpodbijal pred sodiščem prve stopnje, namreč ne pomeni odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, saj je imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju (torej tudi postati in biti direktor zavoda) povezano z varstvom javnega interesa in z izvajanjem javnih nalog – z vidika posameznika gre zato za privilegij in ne za njegovo pravico (sklep Vrhovnega sodišča I Up 247/2017 z dne 15. 12. 2017).¹

9Poleg tega tudi ureditvi v ZZ in Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) ne predvidevata sodnega varstva zoper odločitev o neizbiri. Prav nasprotno. Kot edini akt, ki ga je mogoče izpodbijati pred sodiščem, je v prvem odstavku 36. člena ZZ² določeno le obvestilo o izbiri, pri čemer neizbrani kandidat lahko uveljavlja sodno varstvo le v omejenem obsegu, to je glede bistvenih postopkovnih kršitev ali zaradi neizpolnjevanja pogojev na strani izbranega kandidata (tako izhaja tudi iz že omenjenega sklepa Vrhovnega sodišča I Up 13/2018). Če se na razpis nihče ni prijavil, ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, se razpis ponovi (37. člen ZZ).

10Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da je pritožniku v obravnavani zadevi zagotovljeno sodno varstvo na podlagi ZZ. Tega ni mogoče mimo zakona in sodne prakse Vrhovnega sodišča vzpostaviti niti sklicujoč se na sodbo sodišča prve stopnje, npr. I U 741/2010 z dne 10. 11. 2010, odstop od katere uveljavlja pritožnik.

11Pritožnik stališča sodišča prve stopnje izpodbija tudi s sklicevanjem na ustavne določbe, vendar pa so ugovori v tej smeri povsem neobrazloženi, tako da njihov preizkus niti ni mogoč (golo sklicevanje na določbe Ustave). Kljub temu velja pojasniti, da do kršitve 22., 23. in 25. člena Ustave že pojmovno ne bi moglo priti, saj so te zagotovljene ob predpostavki odločanja o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Prav ta okoliščina pa je v obravnavani zadevi izostala.

12Dodatno pojasnilo velja tudi glede zatrjevane kršitve tretjega odstavka 49. člena Ustave, ki sicer vsakomur zagotavlja pravico do dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji, ne pa tudi, da bo določen kandidat izbran prav na to vodstveno delovno mesto (funkcijo), za katero se poteguje.³ Pritožnik bi torej lahko uveljavljal, da so bili pogoji za kandidiranje na javnem razpisu oblikovani tako, da so oteževali ali onemogočali sodelovanje določenim osebam, kot je sam, kar pa iz pritožbe, niti z uveljavljanjem določenih kršitev postopka, ne izhaja.

13Dejstvo, da v postopku javnega razpisa ni bil izbran nihče od prijavljenih kandidatov, jih po presoji Vrhovnega sodišča postavlja v medsebojno enak položaj (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 11/2017 z dne 15. 3. 2017). V takšnem primeru se razpis ponovi (37. člen ZZ), kar pomeni, da bo lahko pritožnik ponovno kandidiral za funkcijo.

14Zaradi nedopustnosti tožbe je pravilna tudi odločitev o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe.⁴

15Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, podani pa niso niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 76. v zvezi z 82. členom ZUS-1 in izpodbijani sklep potrdilo.

K II. točki izreka:

16Ker je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo, pritožnik na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

17Po določbi prvega odstavka 165. in 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Ker tožena stranka s svojim odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi, je Vrhovno sodišče skladno s prej navedenimi določbami ZPP in ZUS-1 odločilo, da sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Primerjaj tudi s sklepi Vrhovnega sodišča I Up 11/2017 z dne 15. 3. 2017, X Ips 71/2016 z dne 9. 3. 2016, I Up 23/2008 z dne 12. 11. 2009, X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016.
² „Organ, ki je pristojen za imenovanje, mora v roku, določenem v razpisu, obvestiti vsakega prijavljenega kandidata o izbiri in ga poučiti, da ima pravico pregledati razpisno gradivo in v petnajstih dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.“
³ Npr. odločbe Ustavnega sodišča Up-36/00 z dne 11. 9. 2000 , Up-23/98 z dne 24. in 25. 2. 1998 in Up-1/98 z dne 12. 1. 1998 .
⁴ Npr. sklep Vrhovnega sodišča I Up 358/2013 z dne 2. 10. 2013.