5. člen URS

V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za oblastno enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja tožnikov pravni položaj. Zmotno je razlogovanje sodišča, da gre zgolj za zadržanje in ne za poseg v pravice tožnika. V roku 30 dni od izdanega obvestila nastopi po 39. členu ZIUZDS zadržanje pravic iz OZZ oziroma vzpostavi njegovo obveznost plačila dolga kot pogoj za uveljavitev pravic iz OZZ.

Ker gre za generično delovno mesto, pritožba neutemeljeno navaja, da posebna komisija, ki jo v skladu z 201. členom ZPIZ-2 imenuje minister za delo, vse do danes ni odločila o tem, da obveznost poklicnega zavarovanja velja tudi za delovni mesti dimnikar preglednik in dimnikar merilec. ZDimS namreč ne pozna delovnih mest dimnikar preglednik oziroma dimnikar merilec. Gre za samostojno odločitev toženke, da posamezna delovna mesta, na katerih se izvajajo dimnikarske storitve, tako opredeli v svoji sistemizaciji delovnih mest, kar pa je ne more razbremeniti obveznosti vključitve tožnika v poklicno zavarovanje, ker za vsa navedena delovna mesta (dimnikar, dimnikar preglednik in dimnikar merilec) velja, da gre za delovno mesto dimnikarja v smislu določbe 13. člena ZDimS. Vrhovno sodišče RS je v sklepu VIII Ips 2/2019 z dne 10. 9. 2019 navedlo, da je nesprejemljivo stališče, da se pri delovnih mestih, za katera je bila ob uveljavitvi ZPIZ-1 priznana zavarovalna doba s povečanjem, v sodnem postopku lahko ugotavlja, ali so (še) izpolnjeni pogoji za to. Takšne pristojnosti sodišče nima.

Po presoji Vrhovnega sodišča rok za vložitev zahteve za verifikacijo devizne vloge, ki se je iztekel skoraj dve leti in pol po uveljavitvi ZNISESČP, predstavlja razumno časovno omejitev in ne ogroža doseganja namena zakona, t. j., da imetniki neizplačanih starih deviznih vlog dosežejo izplačilo svojih terjatev.

Konkretna ravnanja toženke (preprečevanje vstopa v osnovno šolo in onemogočanje obveznega šolanja brez pogoja PCT) temeljijo na zgoraj opisanih pravnih podlagah, zato tožničina terjatev oziroma zahtevek, s katerim uveljavlja pravno varstvo na temelju določbe 134. člena OZ, zaradi izključitve protipravnosti ni verjetno izkazana.

Po presoji Vrhovnega sodišča rok za vložitev zahteve za verifikacijo devizne vloge, ki se je iztekel skoraj dve leti in pol po uveljavitvi ZNISESČP, predstavlja razumno časovno omejitev in ne ogroža doseganja namena zakona, t. j., da imetniki neizplačanih starih deviznih vlog dosežejo izplačilo svojih terjatev.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče Republike Slovenije prvi odstavek 11. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (ZNISESČP) uporabilo ustavnoskladno v zvezi z vprašanjem pravočasnosti tožničine zahteve za verifikacijo stare devizne vloge.

Sodišče prve stopnje je sledilo določilu drugega odstavka 73. člena ZIZ, ki pa celovito ne ureja vseh družbeno pomembnih situacij, tako tudi ne položaja, ko posebej upravičeni razlogi na strani tretjega v primeru izselitve iz stanovanja, ki predstavlja dom tretje, utemeljujejo odločitev, da se mora upnikova pravica do izvršbe začasno umakniti, zaradi varstva pomembnejše pravne vrednote. Tak položaj je zakonodajalec uredil glede odloga na predlog dolžnika v drugem odstavku 71. člena ZIZ, glede tretjega pa je podana pravna praznina. Ustavno sodišče je pojasnilo, da je namen odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe z izpraznitvijo in izročitvijo stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.

Pri prisilni prodaji nepremičnine, ki je dolžnikov dom, je zakonodajalec uveljavil posebno varstvo dolžnika, ki omogoča, da se s pomočjo centra za socialno delo poskuša preprečiti izgubo doma zaradi majhnega dolga, ki je obvladljiv. Obveznost izvršilnega sodišča, da obvesti center za socialno delo (šesti odstavek 169. člena ZIZ), ima pomembno ustavnopravno ozadje. Z uresničevanjem ustavnega načela pravne države, ki pri prisilni izvršbi kot oblastnem ravnanju upošteva ustavno načelo sorazmernosti v ozkem razumevanju sorazmernosti izvršilnega sredstva glede na pričakovane učinke poplačila upnika, se prepleta uresničevanje ustavnega načela socialne države. Predlog laične dolžnice po prvem odstavku 169. člena ZIZ, da se dovoli drugo (milejše) izvršilno sredstvo, mora izvršilno sodišče obravnavati z omiljeno strogostjo.

Za upravičenca do vdovske pokojnine oziroma izplačila dela vdovske pokojnine se šteje tudi neregistrirani istospolni partner.

Sodna odločba, izdana v kazenskem postopku, ki teče v RS, se sme opirati na dokaze, pridobljene v tujini, četudi posamezna procesna dejanja niso bila opravljena na način, kot ga določa ZKP, razen če so bili dokazi pridobljeni s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic in svoboščin. Dikcija „na podlagi sodne odločbe“ pojmovno zavezuje le organe RS in zato lahko dopustimo tudi tiste (zakonite) tuje dokaze, ki so bili v tujini pridobljeni brez sodne odredbe, čeprav naša Ustava za nek poseg zahteva tako odredbo. S stališča kršitve človekovih pravic ni ključnega pomena to, kateri organ je glede na pravno ureditev posamezne države članice EU odredil posamezni ukrep, pač pa je pomembna vsebina kršitve, torej rešitev vprašanja, ali je bila kršitev dejansko podana in ali so v konkretnem primeru v zvezi s hišno preiskavo in drugimi preiskovalnimi ukrepi bili spoštovani standardi in načelo sorazmernosti med ukrepi in težo kaznivih dejanj. Prisotnost dveh prič pri preiskavi zavezuje le slovensko policijo na ozemlju RS, pri čemer je navzočnost dveh prič namenjena le izvajanju kontrole nad delom policije. Gre le za procesno izvedbo in kontrolo morebitne kršitve pravic

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu. V odločbi, s katero je zavrnjena izdaja projektnega soglasja Zavoda za gozdove Slovenije, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Iz določb 33., 67. in 73. člena URS izhaja, da lastninska pravica ni absolutna pravica, ki bi imela le zasebno funkcijo, ampak je njeno pridobivanje in uživanje omenjeno tako z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine, kot tudi z drugimi ustavnimi vrednotami, v tem primeru ohranjanjem naravnega bogastva (gozda) in varovanjem naravnih znamenitosti, kamor spada območje obravnavanega posega; in pravicami drugih, npr. s pravico do zdravega življenjskega okolja. Zavrnitev izdaje soglasja Zavoda za gozdove Slovenije k nameravani gradnji zato ne pomeni neustavnega in tudi ne nezakonitega posega v lastninsko pravico in s tem zatrjevanih zelo hudih posledic, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu. V odločbi, s katero je zavrnjena izdaja kulturnovarstvenega soglasja pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Iz določb 33, 67. in 73. člena URS in člena člena URS izhaja, da lastninska pravica ni absolutna pravica, ki bi imela le individualistično funkcijo, ampak je njeno pridobivanje in uživanje omejeno tako z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine, kot tudi z drugimi ustavnimi vrednotami, v tem primeru varovanjem in ohranjanjem naravne in kulturne dediščine. Zavrnitev izdaje kulturnovarstvenega soglasja zato ne pomeni poseg v lastninsko pravico in s tem zatrjevanih zelo hudih posledic, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Občine so upravičene od države zahtevati plačilo za financiranje dvojezičnosti in za izvajanje ustavnih pravic italijanske in madžarske manjšine. Vendar pa ZFO ni postavil nobenih konkretnih meril glede zneska, ki ga lahko zahteva posamezna občina. Zaradi tega lahko občina zahteva le nadomestilo potrebnih izdatkov, ki nastanejo v korist manjšin.

V skladu s 1. odstavkom 81. člena ZUreP-1 vlada sprejme začasne ukrepe za zavarovanje urejanja prostora z uredbo, torej v obliki predpisa, kar pomeni, da se sprejme po postopku, ki je predpisan za njen sprejem in ne po postopkovnih določbah ZUP. V primeru Uredbe kot predpisa je pravica do seznanitve udejanjena z objavo in ne z vročitvijo, ki je vezana na individualni akt, kar Uredba ni. Osebne vročitve pa ni mogoče zahtevati niti z vidika t.i. generalne odločbe. Po 2. odstavku 217. člena ZUP se ta izda, ko gre za zadevo, ki se tiče večjega števila oseb, ki organu niso znane, in se lahko izda za vse skupaj ena sama odločba, ki mora vsebovati take podatke, da se da iz njih ugotoviti, na katere osebe se odločba nanaša (npr. prebivalci ali posestniki na določenem območju). Že dejstvo, da organu osebe niso znane, samo po sebi onemogoča osebno vročitev odločbe konkretni osebi.

Tožnikov odškodninski zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode zaradi sojenja v nerazumnem roku ne predstavlja pravno priznane škode zaradi duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostne pravice, saj pravice, katerih kršitev uveljavlja tožnik, niso namenjene varovanju objekta, ki ga varujejo osebnostne pravice - to je varovanju človekove osebnosti in osebnih dobrin.

Po analogiji ni mogoče uporabiti določb zakona, ki ob nastanku spornega razmerja še ni veljal. Če zaskrbljenost pri tožniku ni bila niti tolikšna, da bi se o postopku ustrezno informiral, v nobenem primeru ni mogoče govoriti o tem, da je tožnik trpel takšne duševne bolečine, ki bi narekovale prisojo odškodnine.

Presoja vzajemnosti zajema vsebinsko presojo, kar pomeni, da je treba presoditi, ali se v tuji državi glede vračanja podržavljenega premoženja priznavajo državljanom Slovenije enake pravice, kot jih Slovenija priznava tujim državljanom.

Tudi ob prevedbi se zahteva strokovni izpit, prenehanje delovnega razmerja pa je zakonska posledica za primer, če se strokovni izpit v predpisanem roku ne opravi.

Pri osebah slovenske narodnosti je treba določbo 13. člena ZDRS (da "lahko pridobi državljanstvo RS oseba, ki je že stara 18 let, če ta koristi državi zaradi", med drugim "nacionalnih ali podrobnih razlogov") uporabljati v neposredni povezavi s 1. odst. 5. člena URS. Zato se po mnenju sodišča nacionalni interes za podelitev državljanstva prosilcem slovenske narodnosti predpostavlja. Za morebitno negativno mnenje po 13. čl. ZDRS pa bi morali na strani tožnika obstajati taki razlogi, ki bi ga kljub obstoju nacionalnega razloga napravili za neprimernega za pridobitev državljanstva RS. Neobrazloženo negativno mnenje zato ne more biti podlaga za ugotavljanje pogoja, ki temelji na nacionalnem razlogu.

Sprejem v državljanstvo Republike Slovenije je možen, če to koristi državi, med drugim iz nacionalnih razlogov. Nacionalni razlogi so podani, če je prosilec slovenske narodnosti. Zato mora Vlada RS, če da negativno mnenje za sprejem v državljanstvo, navesti razloge, zakaj ne obstoji nacionalni interes države za sprejem prosilca v državljanstvo Republike Slovenije.