VSL Sklep II Ip 7/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v točki I izreka glede izterjave zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od:

- zneska 939,40 EUR od 26. 10. 2013 dalje do plačila,

- zneska 1.805,60 EUR od 26. 10. 2013 dalje do plačila,

- zneska 1.281,00 EUR od 27. 10. 2013 dalje do plačila,

- zneska 512,40 EUR od 27. 10. 2013 dalje do plačila,

- zneska 1.647,00 EUR od 30. 10. 2013 dalje do plačila,

- zneska 1.769,00 EUR od 30. 10. 2013 dalje do plačila,

- zneska 1.976,40 EUR od 9. 11. 2013 dalje do plačila,

- zneska 1.769,00 EUR od 30. 10. 2013 dalje do plačila,

- zneska 512,40 EUR od 10. 11. 2013 dalje do plačila,

- zneska 1.976,40 EUR od 16. 11. 2013 dalje do plačila,

- zneska 366,00 EUR od 17. 11. 2013 dalje do plačila,

- zneska 1.342,00 EUR od 22. 11. 2013 dalje do plačila,

- zneska 2.671,80 EUR od 24. 11 .2013 dalje do plačila,

- zneska 463,60 EUR od 25. 11. 2013 dalje do plačila,

- zneska 1.891,00 EUR od 29. 11. 2013 dalje do plačila,

- zneska 2.061,80 EUR od 29. 11. 2013 dalje do plačila,

- zneska 1.708,00 EUR od 15. 12. 2013 dalje do plačila,

- zneska 1.342,00 EUR od 22. 12. 2013 dalje do plačila,

- zneska 427,00 EUR od 24. 12. 2013 dalje do plačila,

- zneska 353,80 EUR od 27. 12. 2013 dalje do plačila

ter glede zneska v višini 55,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2015 dalje do plačila spremeni tako, da se ugovor v tem delu zavrne.

V ostalem delu se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu točke I izreka ter v točkah II in III izreka sklepa potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. izreka ugodilo ugovoru in sklep o izvršbi v celoti razveljavilo ter zavrnilo predlog upnice za izvršbo, v točki II. izreka je sklenilo, da je upnica dolžna dolžnici v roku 8. dni povrniti ugovorne stroške v višini 443,83 EUR, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od poteka roka dalje do plačila, v točki III. izreka pa je sklenilo, da upnica sama krije svoje stroške odgovora na ugovor.

2Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje upnik po pooblaščencu in navaja, da je terjatev zoper dolžnika nastala na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani XIII Pg 2122/2014 z dne 14. 4. 2015, ki je postala pravnomočna 5. 5. 2015, izvršljiva pa 9. 5. 2015. Terjatev je tako nastala šele 5. 5. 2015. Ne oporeka dejstvu, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave. Skladno s tem je nesporno, da je bil nad dolžnikom uveden postopek prisilne poravnave 3. 3. 2015, na terjatve nastale po tem dnevu pa poenostavljena prisilna poravnava ne vpliva, zato ima pravico takoj vložiti predlog za izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani XIII Pg 2122/2014. V sodbi je sodišče v točki 7 jasno zapisalo, da se je tekom pravde nad toženo stranko začel postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki pa na v tej pravdi vtoževano denarno terjatev nima nobenih pravnih posledic. Jasno je, da jih nima, saj je bila terjatev pravnomočno ugotovljena po datumu uvedbe postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. V predmetnem postopku je bila upniku s pravnomočno in izvršljivo sodbo ugotovljena terjatev napram dolžniku po uvedbi postopka poenostavljene prisilne poravnave in s sodbo izrecno ugotovljeno, da poenostavljena prisilna poravnava nima nobenih pravnih posledic na upnikovo terjatev. Kdor v pravo zaupa, mora uživati tudi pravno varnost, ta pa je dosežena, če pravnomočnega razmerja ni mogoče več spreminjati. Pravnomočnost odločbe zagotavlja že 158. člen Ustave RS, ki določa, da pravnih razmerij, urejenih s pravnomočno odločbo, ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, razen v primerih, ko se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, ki jih določa zakon. Sodišče je z razveljavitvijo sklepa o izvršbi poseglo v pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani in s tem kršilo upnikovo pravico do pravnega varstva. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, dolžniku pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3Na pritožbo je pravočasno odgovoril dolžnik po pooblaščencu. Navaja, da terjatev ne nastane v trenutku, ko jo sodišče s sodbo naloži v plačilo stranki, ampak v trenutku, ko bi jo slednja bila dolžna plačati. Tako je tudi iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani XIII Pg 2122/2014 z dne 14. 4. 2015 razvidno, da je sodišče ugotovilo obstoj terjatve in zamudo s plačilom že od leta 2013 dalje. Če bi terjatev res nastala šele 5. 5. 2015, bi sodišče dolžniku tudi zakonske zamudne obresti lahko naložilo v plačilo šele od tega dne dalje, pa jih je pravilno od dneva, ko je posamezna terjatev, ki je že obstajala, zapadla v plačilo. Sodišče je v 10. točki obrazložitve tudi pojasnilo, zakaj pravdno sodišče pri izdaji sodbe postopka poenostavljene prisilne poravnave ni smelo upoštevati in pravilno povzelo zakonsko ureditev, po kateri poenostavljena prisilna poravnava učinkuje šele s pravnomočno potrditvijo. Pravnomočnost pomeni, da sodne odločbe ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pomeni pa, da se pravno razmerje, ki je predmet sodne odločbe, po tem ne bi moglo več spremeniti. V primeru poenostavljene prisilne poravnave možnost vpliva na pravnomočno sodno odločbo določa že zakon sam, saj 215. člen ZFPPIPP izrecno ureja vpliv potrjene prisilne poravnave na izvršilne naslove. Če je terjatev, na katero učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, predmet presoje pravdnega sodišča, sta mogoči dve situaciji; prvič, če je ob koncu glavne obravnave poenostavljena prisilna poravnava že pravnomočno potrjena, sodišče izda sodbo, s katero ugotovi obstoj terjatve in toženi stranki naloži plačilo pod pogoji in v rokih, določenih v potrjeni prisilni poravnavi, oziroma drugič, če ob koncu glavne obravnave poenostavljena prisilna poravnava še ni pravnomočno potrjena, sodišče s sodbo naloži plačilo celotne terjatve, na to sodbo pa nato učinkuje kasneje pravnomočno potrjena prisilna poravnava. Upnik je s poenostavljeno prisilno poravnavo nad dolžnikom soglašal in pristal na to, da se njegova terjatev zmanjša v skladu s pogoji poenostavljene prisilne poravnave. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne, upniku pa naloži v plačilo dolžnikove stroške odgovora na pritožbo s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6V predmetni zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, in sicer sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani XIII Pg 2122/2014 z dne 14. 4. 2015, ki je postala pravnomočna 5. 5. 2015, izvršljiva pa 9. 5. 2015 (v nadaljevanju: sodba z dne 14. 4. 2015).

7Upnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je 3. 3. 2015 nad dolžnikom pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 000/2015 pričel postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki se je zaključil s sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave z dne 9. 7. 2015, ki je postal pravnomočen 31. 3. 2016. Prav tako ne izpodbija ugotovitve, da je v posodobljeni seznam preizkušenih terjatev v postopku poenostavljene prisilne poravnave St 000/2015 pod zaporedno številko 4 vključena tudi terjatev, ki jo izterjuje v tem postopku.

8Na podlagi drugega odstavka 221.b člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo tudi 212. do 218. členi tega zakona, ki urejajo pravne učinke potrjene prisilne poravnave. Četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP pa določa, da se v postopku poenostavljene prisilne poravnave 212. do 218. člen tega zakona smiselno uporabljajo tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.

9Upnik v pritožbi vztraja na stališču, da je njegova terjatev nastala šele 5. 5. 2015 in da poenostavljena prisilna poravnava ne vpliva na terjatve, ki so nastale po dnevu njene uvedbe 3. 3. 2015. V zvezi z vprašanjem časa nastanka upnikove terjatve je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da čeprav je bilo o upnikovi terjatvi odločeno s sodbo z dne 14. 4. 2015, to še ne pomeni, da je terjatev tedaj tudi nastala. Terjatev je nastala, ko je imel upnik pravico od dolžnika terjati njeno izpolnitev, torej ko je nastal pravni temelj zanjo. Če tega ob vložitvi tožbe ne bi bilo, v pravdi ne bi mogel uspeti. Terjatev pa je tudi zapadla pred koncem glavne obravnave (glej 9. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa in izrek sodbe z dne 14. 4. 2015). Takšno stališče je tudi po presoji pritožbenega sodišča materialnopravno pravilno, sodišče prve stopnje pa je v utemeljitev svoje odločitve navedlo jasne in prepričljive razloge, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema.

10Upnik v pritožbi navaja, da je sodišče v točki 7 sodbe z dne 14. 4. 2015 zapisalo, da se je tekom pravde nad toženo stranko (dolžnikom) začel postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki pa na v pravdi vtoževano denarno terjatev nima nobenih pravnih posledic. S tem v zvezi je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da sam začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave na v pravdi vtoževano terjatev nima (še) nobenega učinka, saj pravica upnika uveljavljati plačilo terjatve v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi državni organ, preneha šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, ki pa je v konkretnem primeru nastopila šele po izdaji izvršilnega naslova (prim. drugi odstavek 214. člena ZFPPIPP). Ker torej sam začetek postopka (poenostavljene) prisilne poravnave nad dolžnikom na obstoj in višino njegovih obveznosti do upnikov nima nobenega vpliva, ne predstavlja dejstva, ki bi bilo pravno pomembno za odločitev glede obstoja upnikove terjatve do dolžnika v pravdnem postopku.

11Glede na vse pojasnjeno pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava nad dolžnikom, sprejeta s sklepom St 000/2015 z dne 9. 7. 2015, ki je postal pravnomočen 31. 3. 2016, učinkuje tudi na sodbo z dne 14. 4. 2015. Učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove pa ureja 215. člen ZFPPIPP, ki v prvem odstavku določa, da sodna odločba ali odločba drugega državnega organa, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem po prvem odstavku 214. člena tega zakona preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo, v drugem odstavku pa določa, da na podlagi izvršilnega naslova iz prvega odstavka tega člena izvršilno sodišče dovoli in opravi izvršbo za prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.

12Določba četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP glede obsega terjatve, na katero učinkuje pravnomočno potrjena prisilna poravnava, v primeru poenostavljene prisilne poravnave niti v zvezi z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP ni neposredno uporabljiva, saj dolžnik v posodobljenem seznamu terjatev sam navede in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu (glej četrti odstavek 221.b člena in četrti odstavek 221.d člena ZFPPIPP; znižanja (drugih) terjatev v večjem obsegu dolžnik očitno za odpravo svojih likvidnostnih težav ne potrebuje). Zato za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave (primerjaj četrti odstavek 212. člena ter prvi in drugi odstavek 214. člena ZFPPIPP; glej tudi prvi do vključno tretji odstavek 221.e člena ZFPPIPP).¹

13Ker je sprejetje poenostavljene prisilne poravnave med drugim odvisno tudi od tega, katere terjatve katerih upnikov in v kolikšni višini so navedene v posodobljenem seznamu terjatev (glej prvi do vključno tretji odstavek 221.e člena ZFPPIPP), ter glede na pravilo, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, ki so navedene v posodobljenem seznamu terjatev (četrti odstavek 221b. člena ZFPPIPP), morajo biti v skupnem znesku terjatev nekega upnika v posodobljenem seznamu terjatev vsebovane tako vse njegove glavne kot tudi vse njegove stranske terjatve (stroški postopka, obresti), za katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava.

14Ob odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi je sodišče dolžno po uradni dolžnosti paziti, ali ima izterjevana terjatev pravno podlago v konkretnem izvršilnem naslovu v celotnem obsegu (glej 2. točko prvega odstavka in drugi odstavek 55. člena ter 21. člen ZIZ). Pritožbeno sodišče je tako ob spoštovanju načela formalne legalitete po vpogledu v posodobljeni seznam terjatev ugotovilo, da znesek upnikove terjatve, ki je v posodobljenem seznamu terjatev naveden pod zaporedno številko 4, zajema zgolj glavnico v višini 26.815,60 EUR, niso pa vanj vključene tudi zakonske zamudne obresti od zneska glavnice in tudi ne izvršilni stroški.

15Glede na pojasnjeno in glede na vsebino sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave St 000/2015 z dne 9. 7. 2015 (glej 2. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) je upnikov predlog za izvršbo 50% od 26.815,60 EUR preuranjen, saj še ni potekel rok za plačilo terjatev (ta se izteče 4 leta po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, to je 31. 3. 2020), pravica uveljavljati plačilo drugih 50% od 26.815,60 EUR pa je skladno z 214. členom ZFPPIPP prenehala². Glede 50% glavnice je podan ugovorni razlog iz 6. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki preprečuje predmetno izvršbo (ugovor nezapadle terjatve), glede ostalih 50% glavnice pa je podan ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ (terjatev je v tem deležu prenehala). Ugovoru dolžnika je bilo zato v tem obsegu pravilno ugodeno.

16V ostalem delu (glede izterjave zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od zneska od zneska 939,40 EUR od 26. 10. 2013 dalje do plačila, zneska 1.805,60 EUR od 26. 10. 2013 dalje do plačila, zneska 1.281,00 EUR od 27. 10. 2013 dalje do plačila, zneska 512,40 EUR od 27. 10. 2013 dalje do plačila, zneska 1.647,00 EUR od 30. 10. 2013 dalje do plačila, zneska 1.769,00 EUR od 30. 10. 2013 dalje do plačila, zneska 1.976,40 EUR od 9. 11. 2013 dalje do plačila, zneska 1.769,00 EUR od 30. 10. 2013 dalje do plačila, zneska 512,40 EUR od 10. 11. 2013 dalje do plačila, zneska 1.976,40 EUR od 16. 11. 2013 dalje do plačila, zneska 366,00 EUR od 17. 11. 2013 dalje do plačila, zneska 1.342,00 EUR od 22. 11. 2013 dalje do plačila, zneska 2.671,80 EUR od 24. 11 .2013 dalje do plačila, zneska 463,60 EUR od 25. 11. 2013 dalje do plačila, zneska 1.891,00 EUR od 29. 11. 2013 dalje do plačila, zneska 2.061,80 EUR od 29. 11. 2013 dalje do plačila, zneska 1.708,00 EUR od 15. 12. 2013 dalje do plačila, zneska 1.342,00 EUR od 22. 12. 2013 dalje do plačila, zneska 427,00 EUR od 24. 12. 2013 dalje do plačila, zneska 353,80 EUR od 27. 12. 2013 dalje do plačila ter glede zneska v višini 55,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2015 dalje do plačila) pa je ugovor neutemeljen, saj potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje na terjatve, ki niso navedene v posodobljenem seznamu terjatev in te, kot je bilo ugotovljeno zgoraj, niso bile navedene. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika delno ugodilo in sklep v točki I. izreka glede terjatve v navedenem obsegu spremenilo tako, da je ugovor v tem delu zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17Glede odločitev o stroških postopka (točki II. in III. izreka izpodbijanega sklepa) upnik ni navedel nobenih konkretnih pritožbenih razlogov. Čeprav je s pritožbo delno uspel, tako da je pritožbeno sodišče sklep v točki I. izreka delno spremenilo tako, da je ugovor zavrnilo glede izterjave zakonskih zamudnih obresti in stroškov (glej izrek te odločbe), pa pritožbeno sodišče v odločitvi o stroških ugovornega postopka ni poseglo. Ugovor je bil namreč zavrnjen le glede stranskih terjatev, kar pomeni, da je upnik uspel le s sorazmerno majhnim delom (prim. tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na pojasnjeno je dolžnik upravičen do povračila stroškov ugovornega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ), glede katerih je pritožbeno sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, pri katerem pazi tudi na pravilno uporabo materialnega prava, ugotovilo, da so bili odmerjeni skladno z določbami Odvetniške tarife in Zakona o sodnih taksah, medtem kot upnik svoje stroške ugovornega postopka krije sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

18Ker je torej v ostalem delu pritožba upnika neutemeljena, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo v ostalem delu zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu točke I. izreka ter v točkah II. in III. izreka sklepa potrdilo.

19Čeprav je upnik s pritožbo delno uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbi je bilo namreč ugodeno le glede stranske terjatve in je upnik tako uspel le s sorazmerno majhnim delom (prim. tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20Pritožbeno sodišče dolžniku ni priznalo priglašenih stroškov odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato so bili ti stroški nepotrebni (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Primerjaj VSL sklep II Ip 3029/2017 z dne 17. 1. 2018.
² S pravnomočnostjo sklepa o potrditvi (poenostavljene) prisilne poravnave preneha upnikova pravica, da v sodnem postopku uveljavlja plačilo zneska navadne terjatve pod ugodnejšimi pogoji, kot so določeni v potrjeni (poenostavljeni) prisilni poravnavi (višji delež, krajši roki za plačilo, višja obrestna mera) - primerjaj prvi odstavek 214. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim in četrtim odstavkom 221b. člena ZFPPIPP; glej VSL sklep 83/2015 z dne 11. 3. 2015).