VSL Sklep I Cpg 65/2018

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se zavrneta in se v izpodbijanem delu (II., III. in IV. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma citiranim sklepom v zvezi s popravnim sklepom (s katerim je bila odpravljena napaka pri zapisu predlagateljičinega priimka) je sodišče prve stopnje v I. točki izreka vzelo na znanje delni umik predloga in v umaknjenem delu postopek ustavilo; v II. točki izreka je odločilo: "Udeleženec je dolžan (po poslovodji in drugem družbeniku L. B. J.) dovoliti predlagateljici, da s pomočjo strokovnih oseb, ki jih sama izbere (pooblaščenca, revizorja) vpogleda v poslovne knjige in drugo dokumentacijo nasprotnega udeleženca in sicer:

- v pogodbo s poslovnim partnerjem B. Č. s. p. in v specifikacijo k računom 063/16, 087/16, 096/2016, 106/2016 in 112/2016 ter v druge dokumente, ki izkazujejo opravo administrativnih storitev za družbo,

- v specifikacijo k računom družbe A. d. o. o. št. 33/16, 37/16, 45/16 in 047/16 z njihovimi specifikacijami ter v druge dokumente, ki izkazujejo opravo storitve";

v III. točki izreka je odločilo: "Udeleženec je dolžan (po poslovodji in drugem družbeniku L. B. J.) posredovati predlagateljici informacije, in sicer:

- o tem, zakaj je bila plačana storitev urejanja dokumentacije za avgust družbi A. d. o. o. po računu 037/16, ker iz predložitve tega računa izhaja, da je datum opravljene storitve 20. 6. 2016, pri opisu računa pa je zapisano, da gre za urejanje dokumentacije za avgust 2016,

- o tem, kako je lahko družba A. d. o. o. opravila za 70 ur storitev v prvih treh dneh meseca oktobra, ker je po računu 047/16 navedeno, da je bila storitev opravljena 3. 10. 2016,

- o tem koliko novih strank je družbi V. d. o. o. prinesla marketinška kampanja, katere in kakšen bo letni donos, ob dejstvu, da je nasprotni udeleženec sponzoriral KK L., kot to izhaja iz računov št. 355/16, 366/16, 370/16, 417/16 in 424/16, in ali je opravil analize o pričakovanju novih strank pred podpisom sponzorske pogodbe";

in v IV. točki izreka je odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici v roku 15 dni plačati stroške postopka v znesku 3.677,87 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2Nasprotni udeleženec se je zoper sklep pritožil, pravočasno je vložil dve pritožbi, v katerih je zoper odločitev v delu, ki mu nalaga določena dejanja in plačilo stroškov postopka, uveljavljal zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb postopka ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3Predlagateljica je na obe pritožbi odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da obe pritožbi kot neutemeljeni zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo ter sodišču predlagala, da nasprotnemu udeležencu naloži v povrnitev stroške pritožbenega postopka z zamudnimi obrestmi.

4Pritožbi nista utemeljeni.

5Predmet odločitve v obravnavani zadevi temelji na določbi 50. člena ZGD-1 o odločanju sodišča v nepravdnem postopku o pravici družbenika družbe z omejeno odgovornostjo do obveščenosti (513. člen ZGD-1). Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pred odločitvijo o predlagateljičinem predlogu izvedlo kontradiktoren postopek in na naroku zaslišalo predlagateljico ter priči R. K. in M. B., zakonitega zastopnika nasprotnega udeleženca pa ni zaslišalo, ker se ni odzval sodnemu vabilu (drugi odstavek 258. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je predlagateljica družbenica nasprotnega udeleženca (imetnica je 50% poslovnega deleža) in da je poslovodjo L. B. J. zaprosila za informacije oziroma za vpogled v listine nasprotnega udeleženca z dopisom 16. 12. 2016 (A9) in nato še z elektronskim sporočilom kot urgenco 3. 1. 2017 (A10). S pritožbo pa vztraja pri ugovoru, da je predlagateljica vso zahtevano dokumentacijo in informacije že prejela, in to najkasneje 22. 2. 2107.

6Predlagateljica je trditve nasprotnega udeleženca, da ji je zahtevane listine iz točke II. izreka sklepa že izročil in dal tudi informacije iz III. točke izreka sklepa, prerekala v delu, ki se nanašajo na zahtevo, glede katere predloga ni umaknila. Zato se je v konkretnem primeru dokazno breme prevalilo na nasprotno stranko, ki pa mu po oceni sodišča prve stopnje ni zadostila. Takemu stališču pritrjuje tudi pritožbeno sodišče.

7V zvezi z obrazložitvijo, zakaj sodišče prve stopnje ocenjuje za nedokazane trditve nasprotnega udeleženca, da je izpolnil utemeljene zahteve družbenice že v postopku, ki teče v zadevi V Pg 994/2016 in sicer v pripravljalni vlogi z dne 7. 12. 2016 s prilogami (B360), pritožnik s pritožbenimi trditvami, da izjave nasprotnega udeleženca in zaslišane priče "povsem konkretizirajo situacijo v predmetnem primeru in so glede informacij in listin povsem določne", ni uspel omajati niti pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje o presplošnih trditvah pri sklicevanju na listine v drugem spisu, niti dokazne ocene sodišče prve stopnje, da svojih trditev nasprotni udeleženec ni dokazal. Pritožbeno sodišče zaključkom sodišča prve stopnje pritrjuje, saj nasprotni udeleženec ni navedel, iz katere priloge izhaja, na primer, da je družbenici poslovodja omogočil vpogled v pogodbo s poslovnim partnerjem B. Č. s. p. in v specifikacijo k računom 063/16, 087/16, 096/2016, 106/2016 in 112/2016 ter v druge dokumente, ki izkazujejo opravo administrativnih storitev za družbo, iz katere listine izhaja specifikacija k računom družbe A. d. o. o. št. 33/16, 37/16, 45/16 in 047/16. Prav tako iz pripravljalne vloge z dne 7. 12. 2016 ne izhaja informacija poslovodje o tem, zakaj je bila plačana storitev urejanja dokumentacije za avgust družbi A. d. o. o. po računu 037/16, ki je bil izstavljen za opravljeno storitev dne 20. junija 2016, kako je lahko družba A. d. o. o. opravila za 70 ur storitev v prvih treh dneh meseca oktobra, ker je po računu 047/16 navedeno, da je bila storitev opravljena 3. 10. 2016, o tem koliko novih strank je družbi prinesla marketinška kampanja, katere in kakšen bo letni donos, ob dejstvu, da je nasprotni udeleženec sponzoriral KK L., kot to izhaja iz računov št. 355/16, 366/16, 370/16, 417/16 in 424/16, in ali je opravil analize o pričakovanju novih strank pred podpisom sponzorske pogodbe. Pritožnik prav tako sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je dokazno oceno gradilo na špekulaciji, saj je sodišče prve stopnje povsem logično sklepalo (ne pa špekuliralo) o tem, da je, najenostavneje dokazati trditve o predložitvi listin na vpogled predlagateljici, s predložitvijo kopije istih listin v spis.

8V skladu z določbo prvega odstavka 512. člena ZGD-1 mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpoglede v knjige in spise. Sodišče prve stopnje je kot nedokazane zavrnilo tudi trditve nasprotnega udeleženca o izročitvi vseh zahtevanih listin in o danih informacijah predlagateljici na sestanku 22. 2. 2017. Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Pritožnik neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s trditvami, da je zatrjevano nepotrebnost predloga za dostop do informacij družbe dokazal z zaslišanjem edine za izid postopka popolnoma nezainteresirane priče M. B. Gre za pričo, ki je zaposlena pri nasprotnem udeležencu, katere direktor je oseba, ki ni zagotovila predlagateljici zahtevanih informacij, do katerih je upravičena, zato pritožbeno sodišče ne more pritrditi pritožniku, da že na podlagi dejstva, da imata družbenika enak delež v družbi izhaja, da je priči popolnoma vseeno, kdo bo v tem postopku uspel. Priča je v pogodbenem razmerju z nasprotnim udeležencem, medtem ko s predlagateljico ni v pogodbenem razmerju. Ne glede na navedeno pa ne drži stališče pritožnika, da je pri dokazni oceni bistvena nezainteresiranost priče za izid postopka, pač pa je treba dokazno oceno opraviti v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP, kot jo je tudi opravilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče nima nobene podlage za očitek sodišču prve stopnje, da bi moralo na podlagi izvedenih dokazov presoditi, da je predlagateljica vse informacije, ki jih želi, že dobila in da so ji še danes na voljo, pri čemer vztraja pritožnik, posebej ne glede na dejstvo, da zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca (poslovodja), ki je zavezan dati predlagateljici navedene informacije, kljub vabilu na zaslišanje, na narok 21. 6. 2017 ni pristopil brez opravičljivega razloga. Na podlagi trditev, da je zaposleni M. B. naročil, da izroči predlagateljici listine, ki jih bo zahtevala, pa sodišču prve stopnje nasprotni udeleženec neutemeljeno očita, da bi moralo zavrniti predlog v delu, ki se nanaša na zahtevo po informacijah o poslih družbe, saj pritožnik ni trdil, da je M. B. poznala tudi vsa dejstva, o katerih zahteva predlagateljica v tem postopku informacije od poslovodje. Zato pritožbeno sodišče tudi ne more pritrditi pritožnikovim trditvam, da je bila dejansko pri pridobivanju informacij, do katerih je upravičena, pasivna predlagateljica ne pa nasprotni udeleženec.

9S tem se izkaže, da pritožnik ni uspel uveljaviti pritožbenega razloga nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (513. člen ZGD-1). Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sklep ni obrazložen v delu, ki se nanaša na priznane predlagateljičine stroške postopka. Iz 20. točke obrazložitve sklepa je razvidna pravna podlaga za odločitev, glede posameznih postavk priznanih stroškov pa se je sodišče prve stopnje sklicevalo na specificiran stroškovnik predlagatelja (listovna številka 67). Če bi nasprotni udeleženec vpogledal v spis, bi lahko ugotovil, za katera dejanja in v kakšni višini je sodišče predlagateljici odmerilo stroške (priznani stroški so odkljukani), kar pomeni, da je odločitev, ki je vsebovana v IV. točki izreka tudi mogoče preizkusiti. Res je sicer, da sodišče prve stopnje odločitve, da prizna predlagateljici za sestavo predloga po tarifni številki 26/1 OT 1400 točk (nagrada pa je določena v razponu od 300 do 2000 točk), ni obrazložilo glede na merila iz 3. člena Tarife, prav tako meril ni navedel niti nasprotni udeleženec v stroškovniku (niti v odgovoru na pritožbo ne), vendar pritožbeno sodišče kljub temu ocenjuje, da zaradi tega sklep ni obremenjen z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ki je podana, če odločitve sodišča tudi ni mogoče preizkusiti. Ob dejstvu, da je nasprotni udeleženec po tarifni številki 26/1 OT v istem postopku za sestavo odgovora na predlog priglasil 1.500 točk (100 točk več od predlagateljice), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v približno enakem obsegu kot ga je priznalo sodišče, očitno tudi sam ovrednotil zahtevnost in pomen zadeve glede na posamezna merila iz 3. člena Tarife, zato dodatna obrazložitev odločitve ni bila potrebna, pritožba zoper stroškovno odločitev pa je iz istega razloga neutemeljena.

10Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeni pritožbi nasprotnega udeleženca zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11Nasprotni udeleženec ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni bil uspešen, pritožbeno sodišče pa mu ni naložilo v plačilo pritožbenih stroškov predlagateljice, ker glede na vsebino odgovora na pritožbo ocenjuje, da ti stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).