VSL Sklep I Cpg 576/2017

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v drugem odstavku izreka spremeni tako, da mora nasprotni udeleženec v 15 dneh predlagatelju povrniti 161,43 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec mora predlagatelju v 15 dneh povrniti 30,00 EUR njegovih pritožbenih stroškov.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zaradi umika predloga postopek ustavi (1. odstavek izreka). Nadalje je sklenilo, da predlagatelj in nasprotni udeleženec nosita vsak svoje stroške tega postopka (2. odstavek izreka).

2Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo predlagatelj. Pritožbo je vložil zoper 2. odstavek izreka navedenega sklepa. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da nasprotnemu udeležencu naloži plačilo predlagateljevih stroškov postopka, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in sklep sodišča v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Predlagatelj je v pritožbi navedel, da utemeljitev sodišča glede odločitve o stroških postopka ne dosega minimalnega standarda obrazloženosti, saj se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb, da je mandat dotedanjim članom nadzornega sveta potekle že 4. 4. 2017 ter je bil zato njegov predlog z dne 5. 4. 2017 v celoti utemeljen. Če bi sodišče predlog in začasno odredbo predlagatelja obravnavalo nujno in pravočasno, bi predlagatelj s predlogom uspel, umaknil ga je izključno zaradi izpolnitve obveznosti s strani nasprotnega udeleženca. Meni, da bi zato moralo sodišče o stroških postopka odločiti na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZGD-1, kot lex specialis, zaradi česar je zmotno sklicevanje sodišča na 35. člen ZNP.

4Nasprotni udeleženec je vložil odgovor na pritožbo. Navedel je, da je pritožba neutemeljena ter predlagal, da se predlagatelju naložijo v plačilo stroški pritožbenega postopka. V odgovoru na pritožbo je navedel, da je predlagatelj dne 5. 4. 2017 podal predlog za sodno imenovanje članov nadzornega sveta, čeprav je vedel, da je bil marca 2017 na zasedanju seje nadzornega sveta podan predlog za postavitev novega nadzornega sveta in tudi sklicana skupščina za dne 11. 4. 2017. Predlagatelj ni podal nobene pobude za hitrejši razpis skupščine družbe niti ni problematiziral izteka mandata. Poleg tega je bil po izvolitvi novega nadzornega sveta 11. 4. 2017 dolžan umakniti predlog, pa tega ni storil. Meni, da je pritožnik kršil 11. člen ZPP ter da mora po določbi 156. člena ZPP povrniti nasprotnemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil s svojimi dejanji.

5Pritožba je utemeljena.

6Predlagatelj je, kot družbenik, dne 6. 4. 2017 pred prvostopnim sodiščem vložil predlog za sodno imenovanje članov nadzornega sveta v družbi P. d.o.o. Navedel je, da je nadzornemu svetu potekel mandat dne 4. 4. 2017 ter da je sodno imenovanje članov novega nadzornega sveta nujno za normalno delovanje družbe. Nasprotni udeleženec je dne 19. 4. 2017 vložil odgovor na predlog, v katerem je navedel, da je skupščina družbe na seji dne 11. 4. 2017, na kateri je sodeloval tudi predlagatelj, sprejela sklep o postavitvi novega nadzornega sveta družbe za mandatno obdobje od 2017 do 2021. Predlagatelj je nato predlog umaknil, vztrajal pa pri povrnitvi pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je v skladu s 188. členom ZPP postopek ustavilo ter na podlagi 35. člena ZNP odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka.

7Glede odločitve o stroških postopka, ki so stranska terjatev, sodna praksa šteje, da gre za vprašanje, ki za stranki nima večjega pomena, zato obširna obrazložitev odločitve o stroških postopka ni potrebna. Po presoji pritožbenega sodišča je zato obrazložitev sodišča prve stopnje, ki se je glede odločitve o stroških postopka sklicevalo na določbo 35. člena ZNP, sicer zadostna, da jo je mogoče preizkusiti, ni pa materialnopravno pravilna.

8Sodno imenovanje članov nadzornega sveta spada med zadeve, o katerih sodišče, v skladu s 50. členom ZGD-1, odloča v nepravdnem postopku. Postopek je bil ustavljen zaradi umika predloga, zato sodišče prve stopnje ni sprejelo vsebinske odločitve o zadevi. Sodišče prve stopnje je zato odločitev o stroških postopka zmotno oprlo na 1. odstavek 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. To pravilo je namreč odraz tega, da je meritorna odločitev praviloma v korist vsem udeležencem, ki imajo interes za ureditev razmerja. To pravilo pa ni uporabno v primerih, ko ne pride do meritorne odločitve. Posebno pravilo, določeno v 3. odstavku 52. člena ZGD-1, po katerem v primeru utemeljenega predloga predlagateljeve stroške krije družba, res izključuje uporabo splošnega pravila, določenega v 1. odstavku 53. člena ZNP. Vendar pa iz razloga, da v konkretnem primeru ni prišlo do meritorne odločitve o zadevi, tudi ni podlage za odločitev o stroških postopkih po določbi tretjega odstavka 52. člena ZGD-1.¹

9Za procesne situacije, ki jih ZNP ne ureja, je v 37. členu ZNP določena smiselna uporaba določb ZPP. V primeru umika predloga je zato treba odločiti o stroških nepravdnega postopka ob smiselni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP.² V konkretni zadevi je bil po vložitvi predloga za imenovanje organa nadzora (6. 4. 2017), na skupščini družbe dne 11. 4. 2017 sprejet sklep o postavitvi nadzornega sveta družbe. Razmerja so se torej uredila zunaj postopka, zato je, po presoji pritožbenega sodišča, predlagatelj upravičen do povračila stroškov za vloženi predlog (smiselno prvi odstavek 158. člena ZPP). Ker predlagatelj po izvensodni ureditvi razmerij ni pravočasno umaknil predloga, so tudi nasprotnemu udeležencu nastali stroški za vložitev odgovora na predlog. Pri povrnitvi stroškov nasprotnemu udeležencu za odgovor na predlog je zato treba uporabiti krivdno načelo (peti odstavek 35. člena ZNP), po katerem mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo. Pritožbeno sodišče še dodaja, da novih navedb nasprotnega udeleženca v odgovoru na pritožbo (glede zlorabe pravic in uporabe krivdnega načela glede stroškov za vloženi predlog) ni mogoče upoštevati, saj so podane prepozno (prvi odstavek 337. člena ZPP).

10Pritožbeno sodišče je zato spremenilo odločbo o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (2. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče je stroške obeh strank odmerilo na podlagi specificiranih stroškovnikov in Odvetniške tarife (OT). Predlagatelju je priznalo nagrado za predlog 300 točk (1. točka tarifne št. 26 OT) ter za kratek dopis - obvestilo o umiku 20 točk (4. točka tarifne št. 39 OT), torej skupaj 320 točk, kar znaša ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR po OT 146,88 EUR, nadalje 2 % materialne stroške in 22 % DDV ter sodno takso za predlog v znesku 150,00 EUR, skupaj torej znesek 332,78 EUR. Nasprotnemu udeležencu je sodišče priznalo nagrado za odgovor na predlog 300 točk (1. točka tarifne št. 26 OT), kar znaša ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR 127,70 EUR, nadalje 2 % materialne stroške in 22 % DDV, kar znaša skupaj 171,35 EUR. Ob upoštevanju višine priznanih stroškov obeh strank je torej nasprotni udeleženec dolžan plačati predlagatelju razliko v znesku 161,43 EUR v roku 15 dni.

11Za vlogo, s katero se uvede postopek in odgovor na to vlogo je sodišče priznalo strankama po 300 točk, saj nista izkazali, da bi bili, glede na merila iz 3. člena, upravičeni do priznanja več od navedenega. Sodišče prav tako tudi ni priznalo predlagatelju stroškov za predlog za zavarovanje, saj predlagatelj ni izkazal njegove upravičenosti. Stroški za pregled dokumentacije in zapisnikov pa so že vključeni v nagrado za sestavo odgovora na predlog. Za priznanje višjih stroškov obeh strank torej ni podlage v OT.

12Pritožbeno sodišče je odločalo še o stroških, ki so nastali v pritožbenem postopku (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Šteje se, da je predlagatelj s pritožbo uspel, saj je bilo treba odločiti o stroških postopka na drugi materialnopravni podlagi. Glede na odločitev o višini plačila (razlike priznanih stroškov) pa je predlagatelj s pritožbo dejansko uspel samo delno. Zato bi šlo vsaki stranki delno plačilo stroškov pritožbenega postopka, odmerjenih na podlagi druge alineje 4. točke Tar. št. 26 OT, skupaj z 2 % materialnimi stroški in 22 % DDV, predlagatelju pa še sodna taksa za pritožbo v znesku 60,00 EUR. Razlika je torej zgolj v plačilu sodne takse za pritožbo, zato je pritožbeno sodišče, ob upoštevanju vseh okoliščin primera (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), odločilo, da nasprotna udeleženka povrne predlagatelju polovico tega zneska v višini 30,00 EUR v roku 15 dni.

¹ Primerjaj I Cpg 1285/2016.
² Primerjaj I Cp 2750/2016.