Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (uradno prečiščeno besedilo) (ZPOmK-UPB2)

Ta zakon ureja prepovedane omejitve konkurence, varstvo in ukrepe, če do takih omejitev pride, organe, ki skrbijo za varstvo konkurence, njihove pristojnosti in postopek državnih organov in strank v zvezi z omejitvami konkurence.

(1)Ta zakon velja za pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihovo pravno obliko in lastninsko pripadnost (v nadaljnjem besedilu: podjetja).

(2)Kot podjetja v smislu prvega odstavka tega člena se štejejo tudi podjetniška združenja, ki neposredno ne opravljajo gospodarske dejavnosti, vendar vplivajo ali lahko vplivajo na ravnanje podjetij na trgu.

(3)Kot gospodarska dejavnost se šteje vsaka dejavnost, ki se opravlja proti plačilu na trgu.

(4)Ta zakon se uporablja tudi za javna podjetja in druge pravne osebe javnega prava, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, če zanje ni z zakonom drugače določeno.

(5)Kot odvisna podjetja v smislu tega zakona se štejejo podjetja, v katerih imajo druga podjetja neposredno ali posredno: - več kot polovico kapitalskih ali poslovnih deležev ali - več kot polovico glasovalnih pravic ali - pravico imenovati več kot polovico članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali teles, ki v skladu z zakonom predstavljajo podjetje, ali - pravico upravljati posle podjetja.

(6)Kot gospodujoča podjetja v smislu tega zakona se štejejo podjetja, ki imajo v drugih podjetjih deleže ali vpliv iz petega odstavka tega člena.

Če ni izrecno drugače določeno ali če ne izhaja kaj drugega iz smisla določb tega zakona, velja to, kar je določeno za sporazume med podjetji, tudi za sklepe podjetniških združenj in usklajena ravnanja.

Za opravljanje nalog po tem zakonu se ustanovi Urad za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: Urad).

(1)Prepovedani in nični so sporazumi med podjetji o pogojih poslovanja na trgu, katerih cilj ali učinek je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco v Republiki Sloveniji.

(2)Zlasti je prepovedano: - neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje; - omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnični razvoj ali naložbe; - določati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za enakovrstne izpolnitve, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj; - pogojevati sklenitev pogodbe s tem, da sopogodbeniki sprejmejo še dodatne izpolnitve, ki po svoji naravi ali po trgovinskih običajih nimajo zveze s predmetom te pogodbe; - razdeliti trg ali vire nabave med udeleženci.

(3)Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za sporazume, če prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali če pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj, pri tem pa zagotavljajo uporabnikom pravičen delež doseženih koristi. Vendar ti sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja ne smejo: - nalagati udeleženim podjetjem omejitev, ki niso nujne za doseganje navedenih ciljev, in - dajati udeleženim podjetjem možnosti, da bi izključila pomemben del konkurence glede predmetov pogodbe.

(1)Prvi odstavek 5. člena tega zakona se ne uporablja za sporazume majhnega pomena.

(2)Kot sporazumi iz prejšnjega odstavka se štejejo sporazumi med podjetji, katerih skupni tržni delež upoštevnega proizvoda ali storitve v Republiki Sloveniji skupaj s proizvodi ali storitvami odvisnih in gospodujočih podjetij ne presega 10%, če gre za podjetja, ki delujejo na isti stopnji proizvodnje ali trgovine (»horizontalni sporazumi«), oziroma 15%, če gre za podjetja, ki delujejo na različnih stopnjah proizvodnje ali trgovine (»vertikalni sporazumi«). Pri mešanih horizontalno - vertikalnih sporazumih ali tedaj, ko je težko opredeliti, ali gre za horizontalni ali vertikalni sporazum, je upoštevni prag 10%.

(3)Ne gre za sporazume majhnega pomena, če je konkurenca pogodbenega proizvoda omejena zaradi okoliščin na trgu, zlasti zaradi enakih ali podobnih sporazumov drugih podjetij.

(4)Tudi če skupni tržni delež upoštevnega proizvoda ali storitve skupaj s proizvodi ali storitvami odvisnih in gospodujočih podjetij ne presega odstotkov, določenih v drugem odstavku tega člena, prvi odstavek tega člena ne velja za: a) horizontalne sporazume, katerih cilj je: - določanje cen ali omejitev proizvodnje ali prodaje ali - razdelitev trga ali virov nabave; b) vertikalne sporazume, katerih cilj je: - določanje drobnoprodajnih cen ali - podelitev teritorialne zaščite udeleženim podjetjem ali tretjim osebam.

(črtan)

(črtan)

(1)Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) z uredbo določi, katere skupine sporazumov iz prvega odstavka 5. člena tega zakona ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona.

(2)Uredba iz prejšnjega odstavka mora določiti skupine sporazumov, za katere se uporablja, in zlasti določiti: - omejitve ali pogodbena določila, ki jih sporazum lahko ali jih ne sme vsebovati; - pogodbena določila, ki jih sporazum mora vsebovati; - druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni.

(3)Uredba ureja zlasti naslednje skupine pogodb: - licenčne pogodbe; - pogodbe o uporabi drugih pravic industrijske lastnine; - pogodbe o prenosu znanja in izkušenj (know-how); - druge pogodbe o prenosu tehnologije; - pogodbe o razvoju in raziskovanju; - pogodbe o specializaciji; - pogodbe o distribuciji; - franšizne pogodbe; - pogodbe o izključni pravici do nabave; - pogodbe o skupnih vlaganjih.

(4)Pogodb, ki ustrezajo pogojem, ki so opredeljeni v uredbi o skupinskih izjemah, ni treba priglasiti zaradi pridobitve odločbe o posamični izjemi.

(5)Če so učinki posameznega sporazuma nezdružljivi z določbami tretjega odstavka 5. člena tega zakona, lahko Urad po postopku iz VI. dela tega zakona odpravi ugodnost skupinskega izvzetja.

(1)Prepovedana je zloraba prevladujočega položaja na trgu.

(2)S prevladujočim položajem podjetja na trgu je mišljen položaj, ko podjetje glede določenega blaga ali določene storitve nima konkurentov ali ima na trgu le nepomembno konkurenco ali ima v primerjavi s konkurenti občutno boljši položaj glede na tržni delež, možnosti za financiranje, možnosti za nakup in prodajo ali glede na dejstva, ki druga podjetja ovirajo pri vstopu na trg.

(3)Šteje se, da ima podjetje prevladujoč položaj na trgu, če je njegov delež prodaje ali nakupa blaga ali storitve v Republiki Sloveniji večji od 40 odstotkov.

(4)Dvoje ali več podjetij ima prevladujoč položaj na trgu, če med njimi ni pomembnejše konkurence in je njihov skupni delež prodaje ali nakupa blaga ali storitve v Republiki Sloveniji večji od 60 odstotkov.

(5)Zlorabo prevladujočega položaja pomenijo zlasti naslednji primeri: - posredno ali neposredno pogojevanje nepoštenih prodajnih ali nakupnih cen ali drugih nepoštenih pogojev; - neupravičeno zviševanje ali zniževanje cen; - omejevanje proizvodnje, trgov ali tehničnega napredka; - uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi poslovnimi partnerji, kar te partnerje postavlja ali sili v konkurenčno slabši položaj; - pogojevanje sklepanja pogodb s sprejemom dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi in glede na trgovinske običaje niso povezane z vsebino teh pogodb.

(1)Prepovedane so koncentracije, ki povečujejo moč enega ali več podjetij, posamično ali skupno, pri tem pa bistveno zmanjšujejo ali onemogočajo učinkovito konkurenco na upoštevnem trgu.

(2)Za koncentracijo podjetij gre v primerih: - združitve dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali - ko ena ali več oseb, ki že nadzorujejo najmanj eno podjetje, ali ko eno ali več podjetij bodisi z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja, s pogodbo ali na kakršen koli drugačen način pridobi neposreden ali posreden nadzor drugega podjetja ali delov enega ali več podjetij ali - dve ali več podjetij ustvari skupno podjetje, ki naj bi bilo samostojen gospodarski subjekt z daljšim trajanjem.

(3)Nadzor nad podjetjem v smislu tega zakona predstavljajo pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki ločeno ali skupno in ob upoštevanju ustreznih dejstev ali predpisov omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na določeno podjetje, in sicer: - lastništvo celotnega kapitala ali kapitalskega deleža; - lastništvo ali pravico do kakršne koli uporabe celotnega premoženja ali dela premoženja določenega podjetja; - pravica ali pogodba, ki zagotavlja odločilen vpliv na glasovanje ali sklepe organov podjetja.

(4)Nadzor pridobijo osebe ali podjetja: - ki so upravičeni na podlagi pogodb in poslov iz prejšnjega odstavka ali - kljub temu, da nimajo pravic na podlagi teh poslov, imajo pravico do njihovega uveljavljanja na podlagi pravic, ki iz njih izhajajo.

(5)Za koncentracijo se ne štejejo primeri: - ko banke, hranilnice ali druge finančne organizacije ali zavarovalnice, katerih običajna dejavnost obsega trgovanje z vrednostnimi papirji, pridobijo poslovne deleže v nekem podjetju z namenom njihove nadaljnje prodaje pod pogojem, da do prodaje pride v enem letu po pridobitvi in da v tem času niso uveljavile svojih upravljavskih pravic na podlagi pridobljenih deležev, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na konkurenčno vedenje podjetja na trgu; - ko poslovne deleže pridobijo investicijske družbe za upravljanje, če pridobljene pravice uveljavljajo zaradi ohranitve celotne vrednosti naložb in ne vplivajo na konkurenčno vedenje podjetja.

(1)Koncentracijo morajo udeleženci transakcije priglasiti Uradu: - če je skupni letni promet v transakciji udeleženih podjetij ali z njimi kako drugače povezanih podjetij v posameznem od zadnjih dveh let na slovenskem trgu pred obdavčitvijo presegel 33,300.000 eurov ali - če so v transakciji udeležena podjetja ali z njimi kako drugače povezana podjetja skupaj ustvarila za več kot 40 odstotkov prodaj, nakupov ali drugih transakcij na znatnem delu slovenskega trga s proizvodi ali storitvami, ki so predmet transakcije, ali z njihovimi substituti.

(2)Koncentracijo morajo udeleženci priglasiti Uradu najpozneje en teden po sklenitvi pogodbe ali objavi javne ponudbe ali pridobitvi kontrolnega interesa. Rok za priglasitev začne teči s prvim od teh dogodkov.

(3)Koncentracijo morajo vedno priglasiti tista podjetja ali osebe, ki v smislu določb 11. člena tega zakona pridobijo nadzor v drugem podjetju. Priglasitev je lahko tudi skupna.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena je Urad treba obvestiti o javni ponudbi za prevzem po določbah zakona, ki ureja prevzeme, čeprav bodoča koncentracija ne bi izpolnjevala katerega od pogojev iz prvega odstavka tega člena.

(5)V postopkih, ki se nanašajo na koncentracije bank, hranilnic in drugih finančnih organizacij, kot udeleženec v postopku sodeluje Banka Slovenije, pri tistih, ki se nanašajo na koncentracije zavarovalnic, pa Ministrstvo za finance.

(1)Koncentracije v smislu tega zakona Urad presoja predvsem po tem, ali obstaja nevarnost ustvarjanja oziroma krepitve prevladujočega položaja, kar bi lahko povzročilo izločitev ali bistveno zmanjšanje učinkovite konkurence. Nevarnost je treba presojati ob upoštevanju konkurenčnih dejavnikov, zlasti pa: - izbire, ki jo imajo na voljo dobavitelji in uporabniki; - tržnih položajev prizadetih podjetij; - dostopa, ki ga imajo do virov ponudbe oziroma samega trga; - strukture tržnih deležev; - konkurenčnega položaja na trgu; - ovir pri dostopu na trg konkurenčnih podjetij; - finančnih zmožnosti prizadetih podjetij; - mednarodne konkurenčnosti podjetij, ki se presojajo; - naraščanje ponudbe in povpraševanja po blagu in storitvah, ki jih pokriva koncentracija.

(2)Na podlagi presoje elementov iz prvega odstavka tega člena Urad odloči o: - skladnosti koncentracije s pravili konkurence (soglasje) ali - soglasju h koncentraciji, ki ga pogojuje z izpolnitvijo pogojev, ki jih je naložil, ali - neskladnosti koncentracije s pravili konkurence.

(3)Do izdaje odločbe iz tretjega odstavka oziroma sklepa iz četrtega odstavka 38. člena tega zakona udeleženci koncentracije ne smejo uresničevati pravic, ki so jih pridobili s koncentracijo.

(1)Urad je pri izvajanju svojih nalog neodvisen in samostojen.

(2)Urad vodi in za njegovo dejavnost odgovarja njegov direktor.

(3)Direktor Urada izdaja akte, za katere je pristojen Urad.

(1)Urad izvaja nadzor nad uporabo določb tega zakona, spremlja in analizira razmere na trgu, kolikor so pomembne za razvijanje poštene in svobodne konkurence, vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z zakonom in daje Državnemu zboru in Vladi mnenja o splošnih vprašanjih iz svoje pristojnosti.

(2)Urad je pristojen, da v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju pravil o konkurenci iz določb 81. in 82. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti št. 1/2003/ES z dne 16. decembra 2002 (UL L 1, z dne 4. 1. 2003, str. 1) vodi postopke o kršitvah določb 81. in 82. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(3)Če ni z uredbo iz prejšnjega odstavka drugače določeno, Urad uporablja za postopke odločanja o kršitvah določb 81. in 82. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti določbe tega zakona in zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(1)Pri Uradu je posvetovalni odbor, ki ga imenuje Vlada na predlog direktorja Urada za dobo štirih let (v nadaljnjem besedilu: odbor). Člani odbora so lahko ponovno izvoljeni.

(2)Vlada imenuje člane odbora med predstavniki gospodarskih panog ter ekonomskih in pravnih strokovnjakov s področja konkurence.

(3)Odbor vodi predsednik, ki ga odbor izbere med svojimi člani.

(4)Odbor obravnava na lastno pobudo ali na pobudo direktorja Urada splošna vprašanja iz pristojnosti Urada in svoja stališča sporoča direktorju Urada.

(5)Člani odbora so dolžni varovati uradno tajnost Urada in poslovno tajnost podjetij.

(1)Urad izvaja nadzor nad uporabo določb tega zakona.

(2)Pri opravljanju nadzora lahko Urad od subjekta nadzora zahteva poročila in informacije o vseh zadevah, ki so pomembne za presojo, ali subjekt nadzora spoštuje določbe tega zakona.

(3)Poročila in informacije iz drugega odstavka tega člena lahko Urad zahteva tudi od članov uprave in nadzornega sveta subjekta nadzora in oseb, zaposlenih pri subjektu nadzora.

(4)Urad lahko osebe iz tretjega odstavka tega člena pozove, da o zadevah iz drugega odstavka tega člena v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, izdelajo pisno poročilo, ali jih povabi, da o teh zadevah dajo ustno izjavo.

(1)Urad odloča o posamičnih zadevah, za katere je pristojen po tem zakonu, po postopku, določenim s tem zakonom.

(2)Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za postopek odločanja Urada uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(3)Zoper akte Urada ni pritožbe.

(1)Urad mora na zahtevo podjetja ali posameznika, ki je vir prijave ali vir drugih informacij, ki jih Urad uporablja pri izvrševanju svojih pristojnosti, varovati tajnost identitete podjetja ali posameznika, če ta verjetno izkaže, da bi mu razkritje povzročilo znatno škodo.

(2)Posameznik ali podjetje, ki zahteva varstvo svoje identitete, mora Uradu predložiti različico dokumenta, ki ne vsebuje podatkov, ki bi pomenili razkritje vira.

(1)Stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve ter jih na svoje stroške prepisovati in preslikavati.

(2)Stranke ne morejo pregledovati in ne preslikavati: - internih dokumentov Urada v zadevi, vključno s korespondenco med Uradom in Evropsko komisijo oziroma organi, pristojnimi za konkurenco drugih držav članic Evropske unije; - podatkov in dokumentov, ki pomenijo poslovno skrivnost podjetij v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe; - podatkov in dokumentov, ki se nanašajo na tajnost vira.

(3)Dokazno breme o obstoju poslovne skrivnosti iz druge alineje drugega odstavka tega člena nosi podjetje, ki to zatrjuje. Na zahtevo Urada mora podjetje predložiti različico dokumenta, ki ne vsebuje podatkov iz druge alineje drugega odstavka tega člena.

(4)V skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko ne glede na določbe tega zakona vsakdo ustno ali pisno zahteva od Urada, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah.

(1)Oseba, proti kateri se vodi postopek, ima pravico, da v postopku navaja dejstva in dokaze ter izraža svoja pravna naziranja, se v postopku izjavi glede navedb in predlogov drugih udeležencev, kot tudi o dejstvih in dokazih, ki jih Urad upošteva po uradni dolžnosti.

(2)Odločba Urada se ne sme opirati na dejstva in dokaze, glede katerih osebi, proti kateri se vodi postopek, ni bila dana možnost, da se o njih izjavi.

(1)Če subjektu vpisa v sodni register ali osebi, ki se vpisuje v register, ni mogoča vročitev na naslovu, ki je naveden v registru, se vročitev opravi tako, da se pisanje pritrdi na oglasno desko Urada, na njegovem naslovu pa se pusti obvestilo o načinu vročitve.

(2)Vročitev velja za opravljeno po poteku osmih dni, potem ko je bilo pisanje pritrjeno na desko.

(3)Na posledice iz drugega odstavka tega člena mora biti naslovnik opozorjen v obvestilu o vročitvi.

(1)Postopek pred Uradom se začne s sklepom o uvedbi postopka.

(2)Sklep o uvedbi postopka izda Urad po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke.

(črtan)

(1)Urad začne postopek po uradni dolžnosti, kadar izve za okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost kršitev določb tega zakona, ali na podlagi zahteve stranke.

(2)Na zahtevo stranke mora Urad začeti postopek, če ta oseba v vlogi izkaže pravni interes za izvedbo postopka in če iz njene vloge izhaja verjetnost obstoja kršitev iz prejšnjega odstavka. Če prijava ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjih odstavkov, Urad prijavo s sklepom zavrže.

(3)Če Urad v 30 dneh po vložitvi zahteve stranke ne izda sklepa o uvedbi postopka, se šteje, da je bil izdan sklep o zavrženju zahteve.

(1)Sklep o uvedbi postopka mora vsebovati: - določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za začetek postopka; - navedbo določb zakona, za katere je izkazana verjetnost kršitve; - navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je Urad ugotovil, da obstaja verjetnost kršitve določb tega zakona, in - obrazložitev odločitve o začetku postopka.

(2)Zoper sklep ni upravnega spora.

(1)Izvleček sklepa o uvedbi postopka se objavi v Uradnem listu, razen če direktor Urada presodi, da je to v nasprotju z interesi preiskave.

(2)Izvleček sklepa mora vsebovati: - navedbo subjektov, na katere se sklep nanaša; - navedbo razloga za uvedbo postopka in določb tega zakona, ki so podlaga za uvedbo, in - poziv fizičnim in pravnim osebam, ki imajo pravni interes za udeležbo v postopku, da prijavijo svojo udeležbo v 30 dneh od objave in da Uradu pošljejo pisna mnenja o postopku ter dokumente, ki bi bili lahko pomembni za odločitev, ne da bi formalno zahtevali status udeleženca v postopku.

(1)Na podlagi objave izvlečka sklepa lahko v 30 dneh od objave v Uradnem listu svojo udeležbo v postopku prijavi vsaka fizična ali pravna oseba, ki izkaže pravni interes.

(2)Prijava iz prejšnjega odstavka mora vsebovati navedbe in dokaze, ki izkazujejo pravni interes prijavitelja za udeležbo v postopku.

(3)Če prijavitelj ne izkaže pravnega interesa ali če je prijava prepozna ali nepopolna, Urad prijavo s sklepom zavrže.

(1)Preiskovalna dejanja opravlja oseba, zaposlena v Uradu, po pisnem pooblastilu direktorja Urada.

(2)Podjetje, proti kateremu je uveden postopek, mora pooblaščeni osebi Urada na njeno zahtevo omogočiti, da opravi preiskovalna dejanja na sedežu in v drugih prostorih, v katerih samo oziroma drugo podjetje po njegovem pooblastilu opravlja dejavnosti in posle, iz katerih lahko izhaja kršitev tega zakona.

(3)Podjetje, proti kateremu se vodi postopek, mora pooblaščeni osebi Urada na njeno zahtevo omogočiti pregled poslovnih knjig, poslovne dokumentacije in administrativnih oziroma poslovnih evidenc v obsegu, potrebnem za ugotovitev vseh pomembnih dejstev za odločanje v postopku. Pooblaščene osebe Urada smejo pri opravljanju preiskovalnih dejanj z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja, proti kateremu je uveden postopek, izdelati kopije ter računalniške izpise zgoraj navedenih dokumentov. S tem nastali stroški so stroški postopka. Iz preiskovalnih dejanj so izključeni pisma, obvestila ali drugi načini komunikacije med podjetjem, proti kateremu je uveden postopek, in njegovim pravnim zastopnikom glede tega postopka.

(4)Podjetje, proti kateremu se vodi postopek, mora Uradu na njegovo zahtevo izročiti računalniške izpise oziroma kopije poslovnih knjig, poslovne dokumentacije in administrativnih oziroma poslovnih evidenc.

(5)Pooblaščena oseba Urada lahko od članov uprave, članov nadzornega sveta, prokuristov in katere koli osebe, ki je zaposlena v podjetju, proti kateremu je uveden postopek, zahteva ustno ali pisno pojasnilo o okoliščinah, ki se nanašajo na preiskovalna dejanja. Če pooblaščena oseba zahteva pisno pojasnilo, določi rok, v katerem mora biti pisno pojasnilo pripravljeno.

(6)Preiskovalna dejanja iz drugega in tretjega odstavka tega člena opravlja Urad med 8. in 18. uro. Urad mora preiskovalna dejanja opravljati tako, da čim manj ovira poslovanje podjetja.

(7)Kadar se v okviru kazenskega ali drugega sodnega postopka ob izvedbi hišne preiskave ali na drug način zaseže poslovna dokumentacija, ki bi bila lahko pomembna za odločitev Urada v postopku po tem zakonu, Urad lahko zahteva od sodišča izročitev kopij dokumentacije, razen če sodišče presodi, da bi to nasprotovalo interesom kazenskega postopka.

Če Urad utemeljeno domneva, da ima določena oseba informacije ali podatke, ki so nujni za izdajo odločbe, lahko predlaga pristojnemu sodniku za prekrške, da odobri osebno preiskavo oziroma pridobi od pristojnega preiskovalnega sodnika odredbo za preiskavo stanovanjskih ali poslovnih prostorov.

(1)Sklep o preiskovalnih dejanjih v podjetju, proti kateremu se vodi postopek, izda Urad. Sklep mora obsegati: - dan in uro, ko se začno preiskovalna dejanja; - predmet in namen preiskovalnih dejanj; - predvideni način preiskovalnih dejanj; - pooblaščeno osebo, ki bo vodila preiskovalna dejanja, in - pravni pouk o posledicah zavračanja sodelovanja ali onemogočanja preiskovalnih dejanj.

(2)Sklep mora biti podjetju, proti kateremu je uveden postopek, vročen najmanj osem dni pred začetkom preiskovalnih dejanj, ki so določena s sklepom.

(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pooblaščena oseba sklep o uvedbi postopka in sklep o preiskovalnih dejanjih vroči šele ob začetku opravljanja preiskovalnih dejanj, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena preiskovalnih dejanj.

(4)V primeru iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona mora sklep obsegati določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije in administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki jih je treba izročiti v obliki računalniških izpisov oziroma kopij, in rok za predložitev, ki ne sme biti krajši od treh dni.

(1)Če podjetje, proti kateremu je uveden postopek, iz neutemeljenih razlogov Uradu posreduje netočne podatke, če se ne podredi preiskavi ali če drugače ovira preiskavo ali če v predpisanem roku ne izroči zahtevanih listin ali če posamezna oseba, ki je dolžna dati ustna pojasnila, tega ne stori, lahko Urad sprejme sklep, s katerim kršilcu z namenom prisilitve naloži denarno kazen od 2.000 do 4.100 eurov.

(2)Če podjetje iz prejšnjega odstavka kljub izrečeni kazni še naprej onemogoča postopek ali zavrača sodelovanje, lahko Urad tedensko s sklepom naloži kršilcu denarno kazen iz prejšnjega odstavka.

(1)Urad po opravljenih preiskovalnih dejanjih sestavi zapisnik, v katerem navede listine, ki so bile pregledane, in izjave, ki so bile pridobljene, ter svoje ugotovitve glede dejstev in dokazov, ki so pomembne za postopek.

(2)Zapisnik se vroči podjetju, proti kateremu je uveden postopek.

(3)Podjetje, proti kateremu je uveden postopek, lahko odgovori na ugotovitve Urada, navedene v zapisniku, v 15 dneh.

(4)V odgovoru mora navesti vsa dejstva in dokaze, pomembne za odločanje o stvari. Če se oseba sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze predložiti, če so te listine v njeni posesti.

(1)Vsaka informacija ali podatek o podjetju, proti kateremu je uveden postopek, ki ga pridobi Urad v preiskovalnem postopku, je tajen.

(2)Pri objavah o dogodkih po tem zakonu mora Urad varovati tajnost podatkov, ki se nanašajo na udeležence v postopku, in lahko objavi le tiste podatke, ki so nujno potrebni za zagotavljanje namena objave.

(3)Vsi uslužbenci Urada morajo informacije in podatke iz prejšnjega odstavka varovati kot skrivnost in za izdajo skrivnosti materialno in kazensko odgovarjajo.

V postopku Urad odloči brez ustne obravnave, razen če presodi, da je treba opraviti ustno obravnavo.

(1)V preiskovalnem postopku lahko stranka, proti kateri Urad vodi postopek, predlaga zaveze, s katerimi se obvezuje, da bo odpravila stanje, iz katerega izhaja verjetnost obstoja kršitve določb tega zakona ali 81. oziroma 82. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(2)O zavezah iz prejšnjega odstavka odloči Urad z odločbo, s katero odloči tudi o prekinitvi postopka do izpolnitve zavez oziroma do izteka roka, določenega za njihovo izpolnitev.

(1)Po opravljenem preiskovalnem postopku Urad izda odločbo v skladu z določbami 5. in 10. člena, če so za to izpolnjeni pogoji.

(2)Če Urad izda odločbo o ugotovitvi obstoja kršitve, z isto odločbo zahteva odpravo kršitve ali naloži ukrepe, s katerimi se odpravijo učinki kršitve.

(3)Odločba se izda pisno in jo podpiše direktor Urada.

(4)Urad mora izdati odločbo v rokih, ki so predpisani s tem zakonom.

(1)Odločba se vroči vsem udeležencem postopka. Če so v odločbi podatki o podjetju, proti kateremu je uveden postopek, ki pomenijo poslovno skrivnost, se drugim udeležencem vroči odločba, v kateri se v obrazložitvi ti podatki izbrišejo.

(2)Izrek odločbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Za postopke pri koncentracijah se uporabljajo splošna pravila postopka, razen če zakon ne določa drugače.

(1)Stranka, ki priglašuje, mora predložiti Uradu na posebnem obrazcu v skladu z 12. členom tega zakona naslednje: - izvod dokumenta ali osnutke dokumentov, na podlagi katerih naj bi se izvedla koncentracija; - seznam članov uprave, glavnih delničarjev ali družbenikov v podjetjih, ki naj bi bila ali so udeležena pri koncentraciji; - revidirane računovodske izkaze udeležencev v koncentraciji za najmanj zadnja tri davčna leta, če udeleženec ni zavezan za izdelavo revidiranih računovodskih izkazov, pa računovodske izkaze; - poročilo o kakršni koli udeležbi pri koncentracijah podjetij v Republiki Sloveniji v zadnjih treh letih; - seznam odvisnih podjetij in podružnic; - seznam gospodujočih podjetij; - podatke o tržnih deležih udeležencev transakcije; - podatke o pričakovanih gospodarskih posledicah koncentracije.

(2)Vlada z uredbo natančneje predpiše vsebino obrazca in zahtevanih elementov priglasitve.

(1)Prejeto priglasitev mora Urad nemudoma pregledati.

(2)Če Urad ugotovi, da priglašena koncentracija ni podrejena določbam tega zakona, mora o tej ugotovitvi izdati posebno odločbo.

(3)Če Urad ugotovi, da je priglašena koncentracija podrejena določbam tega zakona, vendar ni izkazan resen sum, da bi bila neskladna s pravili konkurence, z odločbo: - odloči, da ji ne bo nasprotoval, in - izjavi, da je skladna s pravili konkurence.

(4)Če Urad ugotovi, da je koncentracija podrejena določbam zakona in je izkazan resen sum glede njene skladnosti s pravili konkurence, s sklepom začne postopek.

(5)Urad odločbe iz drugega in tretjega odstavka tega člena in sklep iz četrtega odstavka tega člena nemudoma vroči udeleženim osebam.

(6)Urad mora izdati odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena in sklep iz četrtega odstavka tega člena v 30 dneh od dneva priglasitve.

Izvleček odločb po drugem in tretjem odstavku 38. člena tega zakona se objavi v Uradnem listu. Izvleček mora vsebovati: - navedbo, da je bila koncentracija priglašena; - udeležene osebe; - naravo koncentracije; - gospodarska področja, na katera se nanaša; - razloge, iz katerih je bila izdana odločba, ter druge podatke iz priglasitve, za katere Urad presodi, da je objava potrebna zaradi zagotovitve namena tega zakona.

(1)Urad lahko v okviru postopka, ki ga vodi, odredi podjetjem, ki so vključena v koncentracijo, in pristojnim organom, da zadržijo izvajanje koncentracije vse do izdaje odločbe.

(2)Določba prejšnjega odstavka ne zadrži javne ponudbe, ki je bila priglašena pristojnemu organu po zakonu, ki ureja prevzeme, pod pogojem, da pridobitelj ne uresničuje glasovalnih pravic ali jih uresničuje na podlagi soglasja Urada le za to in v takem obsegu, na podlagi katerega zagotavlja vrednost svoje naložbe.

(1)Če Urad ugotovi, da koncentracija ne nasprotuje določbam tega zakona, izda odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.

(2)Urad lahko z odločbo naloži dodatne obveznosti in pogoje, ki naj zagotovijo skladnost koncentracije s pogoji iz tega zakona.

(3)Če Urad ugotovi, da koncentracija nasprotuje določbam tega zakona, izda odločbo o njeni neskladnosti s pravili konkurence.

(4)Če Urad izda odločbo iz tretjega odstavka tega člena, lahko z odločbo naloži ukrepe, s katerimi se odpravijo učinki nedopustne koncentracije, ki so že nastopili (razdružitev podjetja, razdružitev premoženja, prodaja deležev, prodaja vrednostnih papirjev ali drug ustrezen ukrep).

(5)Če udeleženci koncentracije po lastni krivdi v določenem roku ne izpolnijo naloženih ukrepov iz tretjega odstavka tega člena, Urad v upravnem izvršilnem postopku z namenom prisilitve s sklepom naloži vsakemu udeležencu denarno kazen od 2.000 do 4.100 eurov za vsak dan, ko je udeleženec koncentracije v zamudi z izpolnitvijo.

(6)Urad mora izdati eno izmed odločb po tem členu v 90 dneh od dneva izdaje sklepa iz četrtega odstavka 38. člena tega zakona.

(7)Urad lahko vloži pred pristojnim sodiščem tožbo za ugotavljanje ničnosti.

Sodno varstvo zoper odločbe Urada se zagotavlja v upravnem sporu.

(1)Zoper sklepe Urada je dopusten upravni spor, če ni izrecno izključen.

(2)Vložitev tožbe v upravnem sporu ne zadrži njegove izvršitve.

(3)Če je upravni spor vložen zoper sklep o izvedbi preiskovalnih dejanj, Urad do odločitve o pritožbi ne sme izdati odločbe. Če se tožbi ugodi, se odločitev Urada ne sme opirati na dejstva in dokaze, pridobljene s preiskovalnimi dejanji, glede katerih je pritožnik uspel.

Če je z dejanji, ki so po tem zakonu nedopustna, komu storjena škoda, sme ta zahtevati odškodnino po pravilih obligacijskega prava.

(1)Vlada, državni organi, organi lokalnih skupnosti, podjetja, organizacije in posamezniki, ki opravljajo javna pooblastila, ne smejo omejevati prostega nastopanja podjetij na trgu.

(2)Za omejevanje prostega nastopanja podjetij na trgu po tem zakonu se štejejo splošni in posamični akti in dejanja, s katerimi se v nasprotju z ustavo in zakonom omejujejo svobodna menjava blaga in storitev, svoboden vstop na trg, svobodno nastopanje na trgu ali s katerimi se kako drugače preprečuje konkurenca.

(1)V primeru omejevanja prostega nastopanja podjetij s predpisi se varstvo interesov podjetij zagotavlja v postopku za presojo skladnosti predpisov z ustavo in zakoni, če takšnega varstva ni mogoče zagotoviti v upravnem sporu.

(2)Za omejevanje prostega nastopanja podjetij na trgu po tem zakonu se ne štejejo predpisi, s katerimi se v skladu z ustavo zagotavljajo človekove pravice ter gospodarska in socialna razmerja, zlasti pa predpisi, s katerimi se določa: - pogoje za promet blaga in storitev in določajo lastnosti blaga ali način opravljanja storitev zaradi sanitarnih, veterinarskih, fitopatoloških, okoljevarstvenih, delovnovarstvenih, tehničnih in podobnih razlogov; - ukrepe za kontrolo cen v skladu s posebnim zakonom; - način poslovanja podjetij zaradi varstva potrošnikov v skladu s posebnim zakonom; - obvezne standarde; - obveznost z zakonom določenih podjetij, da opravljajo svojo dejavnost za uporabnike.

(1)Za omejevanje prostega nastopanja s posamičnimi akti in dejanji v smislu drugega odstavka 45. člena tega zakona se štejejo zlasti akti in dejanja, s katerimi se: - podjetju onemogoča opravljanje dejavnosti na kakšnem območju ali glede kakšne vrste dejavnosti, čeprav podjetje izpolnjuje z zakonom določene pogoje; - neupravičeno zavlačuje postopek za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti ali kakšnega drugega dovoljenja, pomembnega za nastopanje podjetja na trgu; - posredno ali neposredno ustvarja diskriminacija med podjetji glede na njihov sedež; - prepoveduje promet blaga in storitev zunaj območja lokalne skupnosti; - kakšnemu podjetju neutemeljeno zagotavlja privilegiran položaj v poslovanju na trgu.

(2)Če so zoper posamezne akte in dejanja zagotovljena pravna sredstva v upravnem postopku, je mogoč zoper dokončno odločbo v upravnem postopku upravni spor.

(3)Če zoper akte in dejanja iz prvega odstavka tega člena niso mogoča pravna sredstva v upravnem postopku in tudi ni zagotovljeno sodno varstvo, lahko prizadeto podjetje začne upravni spor.

Ne glede na določbe 46. in 47. člena tega zakona sme Vlada predpisati omejitve na trgu v naslednjih primerih: - če nastanejo ali utegnejo nastati zaradi naravne nesreče, epidemij, izrednih razmer in podobnih razlogov občutne motnje na trgu in pri preskrbi prebivalstva ali motnje na drugih področjih, če ogrožajo varno in zdravo življenje prebivalcev; - če nastanejo ali utegnejo nastati občutne motnje na trgu zaradi pomanjkanja dobrin, nujno potrebnih za proizvodnjo ali predelavo ali za življenje prebivalcev; - če je treba zagotoviti potrebe po izdelkih, surovinah in reprodukcijskem materialu, ki so posebno ali strateško pomembni za obrambo Republike Slovenije.

Izjemoma dovoljene omejitve iz 48. člena tega zakona sme Vlada predpisati le, če razlogov za omejitve ni mogoče odpraviti z ukrepi v podjetjih, z blagovnimi rezervami, z uvozom ali ukrepi tekoče gospodarske politike.

(1)Kot omejitve v smislu 48. člena tega zakona sme Vlada predpisati: - prepoved prometa z določenim blagom, prepoved njegovega uvoza ali izvoza, omejitev prometa s posameznim blagom glede količine ali kakovosti, določitev posebnih pogojev za promet s posameznim blagom ali vrstami blaga; - obveznost določenih podjetij, da morajo dati v promet določene količine ali vrste blaga in da ga morajo dati na razpolago ali dobaviti določenim uporabnikom ali uporabnikom po določenem vrstnem redu; - obveznost določenih podjetij, da si morajo ustvariti rezerve in v njih hraniti določene količine in vrste blaga.

(2)Smiselno enake prepovedi ali obveznosti se lahko predpišejo za storitve.

(3)Vlada je dolžna omejitev razveljaviti takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila omejitev predpisana, ali ko je mogoče stanje popraviti z drugačnimi ukrepi.

(4)Če Vlada ukrepov ne razveljavi v šestih mesecih, odkar jih je sprejela, mora o ukrepih obvestiti Državni zbor in mu poročati o učinkih teh ukrepov.

(1)Če je bila podjetju z ukrepi iz 50. člena tega zakona prizadejana občutna škoda, mora pristojni državni organ sprejeti ukrepe za omilitev škode, tako da posledice predpisanih državnih ukrepov za podjetje niso občutno nesorazmerna v primerjavi s posledicami, ki so jih v okoliščinah iz 48. člena tega zakona utrpeli potrošniki, druga podjetja, država ali lokalna skupnost.

(2)Če je z ukrepi iz 50. člena tega zakona nastala podjetju občutno nesorazmerna škoda in niso bili sprejeti ukrepi v skladu z določbo prejšnjega odstavka, lahko podjetje zahteva povrnitev te škode od Republike Slovenije.

(1)Z globo od 125.000 do 375.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba: - če v nasprotju s 5. členom ZPOmK ali 81. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sklene ali izvaja sporazum, usklajeno ravna, sprejme sklep podjetniškega združenja ali se njen sklep izvaja; - če v nasprotju z 10. členom ZPOmK ali 82. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti zlorabi prevladujoč položaj.

(2)Z globo od 41.700 do 208.600 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost.

(3)Z globo od 4.100 do 12.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

(4)Z globo od 2.000 do 6.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(1)Z globo od 25.000 do 83.400 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne priglasi Uradu koncentracije ali je ne priglasi v roku (12. člen).

(2)Z globo od 8.300 do 41.700 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik.

(3)Z globo od 2.500 do 4.100 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

(4)Z globo od 800 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(5)Z globo od 800 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena fizična oseba, ki že nadzoruje najmanj eno podjetje.

Z globo od 4.100 do 12.500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnih organov in organov lokalne skupnosti, podjetja ali druge organizacije ter posameznik, ki izvršuje javna pooblastila, če stori dejanje ali izda posamičen akt (47. člen), s katerim se omejuje prosto nastopanje podjetij na trgu.

Postopek za prekršek iz 52. in 54. člena tega zakona ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku.

Predlog za uvedbo postopka o prekršku poda Urad. Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence - ZPOmK (Uradni list RS, št. 56/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določbe II. poglavja - Omejevanje konkurence, IV. poglavja - Nedovoljena špekulacija, VI. poglavja - Omejevanje trga z oblastnimi akti in dejanji, VII. poglavja - Varstvo konkurence, razen določb devete alineje prvega odstavka 24. člena, 26. člena, 27. člena in 28. člena (veljati preneha le določba pete alineje drugega odstavka) Zakona o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93).

(1)Urad za varstvo konkurence prične z delom najkasneje do 31. 12. 2000.

(2)Do začetka dela Urada za varstvo konkurence po prvem odstavku 14. člena tega zakona opravlja vse naloge po tem zakonu sedanji Urad za varstvo konkurence pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj.

Vlada mora imenovati člane posvetovalnega odbora najkasneje v enem mesecu po začetku dela Urada za varstvo konkurence.

(1)Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se opravijo in končajo po predpisih, po katerih so se začeli.

(2)Če so sankcije po tem zakonu za storilca milejše, se zanje uporablja ta zakon.

Vlada sprejme uredbi, s katerima v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona določi, katere skupine sporazumov iz prvega odstavka 5. člena tega zakona ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona in vsebino obrazca in zahtevanih elementov priglasitve koncentracije.

Vlada spremeni tolarske zneske iz 12., 30. in 41. člena tega zakona, če se pomembneje spremeni razmerje tolarja proti euru po tečaju Banke Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence - ZPOmK-A (Uradni list RS, št. 37/04) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

Posamične izjeme, ki jih je Urad podelil v skladu z določbo 7. člena zakona, ostanejo v veljavi do izteka časa, določenega v odločbi. Postopki za podelitev negativnega izvida ali posamične izjeme, ki so v teku ob uveljavitvi tega zakona, se ustavijo po uradni dolžnosti.

Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) izrekajo kot denarne kazni, in sicer za: 1. prekršek iz 52. člena zakona: - pravna oseba v razponu od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev, - samostojni podjetnik posameznik v razponu od 3,000.000 do 15,000.000 tolarjev, - odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 1,000.000 do 1,500.000 tolarjev, 2. prekršek iz 53. člena zakona: - pravna oseba v razponu od 3,000.000 do 10,000.000 tolarjev, - samostojni podjetnik posameznik v razponu od 1,000.000 do 5,000.000 tolarjev, - odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 300.000 do 500.000 tolarjev, 3. prekršek iz 54. člena zakona odgovorna oseba državnih organov in organov lokalne skupnosti, podjetja ali druge organizacije ter posameznik, ki izvršuje javna pooblastila v razponu od 300.000 do 500.000 tolarjev.

Ta zakon začne veljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence - ZPOmK-B (Uradni list RS, št. 40/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.