13. člen ZPOmK-UPB2

Ugotavljanje obstoja predpostavk odškodninske odgovornosti sodi v obrazložitev vmesne sodbe in ne v njen izrek. Izrek vmesne sodbe naj torej ne bi vseboval niti dejanskih okoliščin primera niti materialnopravnih zaključkov sodišča. Zaradi značaja vmesne sodbe je predpostavka škode po naravi stvari najšibkejši člen preizkusa podlage. Ker se o višini škode v postopku izdaje vmesne sodbe ne odloča, bi bilo teoretično možno, da se kasneje ugotovi, da je škoda enaka 0, da je torej sploh ni, s čimer pa se postavi vprašanje obstoja podlage. Po drugi strani pa bo smisel vmesne sodbe izničen, če bo moralo sodišče že z gotovostjo ugotoviti obstoj škode (saj bo marsikdaj za sprejem te ugotovitve potrebno izvesti vse dokaze v zvezi z višino škode). Pritožbeno sodišče se zato zavzema za kompromisno stališče, po katerem za izdajo vmesne sodbe zadošča, da se ugotovi velika verjetnost nastanka škode.

Stranka, ki zahteva izločitev uradne osebe, mora dokazati obstoj okoliščin, zaradi katerih meni, da uradna oseba ni nepristranska; presojo, ali te okoliščine res vzbujajo sum v nepristranost uradne osebe, pa opravi upravni organ.

Ker ZPOmK ni predvidene nobene sankcije, hkrati pa je izrecno določeno, da do začetka dela novega, opravlja naloge sedanji Urad, tožena stranka veljavno opravlja naloge Urada iz 4. člena in zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da nima stvarne pristojnosti. Ko gre za presojo koncentracij, ki nimajo evropske razsežnosti, velja tudi še po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo nacionalna zakonodaja, to je ZPOmK in predpisi, izdani na njegovi podlagi. Ker je imela tožeča stranka v upravnem postopku položaj stranke, ni "očitno", da v postopku s tožbo ne brani svojih pravic ali pravnih koristi. Zato ni podlage, da se njena tožba na podlagi 35. člena ZUS zavrže. Po določbi 30. člena ZUS tožba ne ovira izvršitve upravnih aktov, tudi procesnih. To pa pomeni, da po dokončnosti sklepa o zavrnitvi vpogleda v upravne spise, kljub vloženi tožbi, ni bilo ovire za nadaljevanje postopka, in torej ni mogoče uveljavljati preuranjenosti izdane (upravne) odločbe. Vsebinska presoja koncentracije se, po zavzetem stališču, tako na podlagi zahteve za ugotovitev njene neskladnosti kot na podlagi priglasitve, opravi na podlagi določb IV. dela ZPOmK. Način odločanja oziroma vrste možnih odločitev pa so konkret

Pogodba o nakupu tolikšnega števila delnic z glasovalno pravico določenega izdajatelja, ki zagotovi kupcu več kot 2,5 % vseh glasovalnih pravic, sklenjene brez javne objave ponudbe za odkup vseh delnic z glasovalno pravico tega izdajatelja, ni nična niti ni dejanje nelojalne konkurence.