10. člen ZPOmK-UPB2

Izgubljeni dobiček je razlika med utemeljeno pričakovanim dobičkom, ki bi ga družba ustvarila, če očitane kršitve ne bi bilo in ne bi bilo protikonkurenčnega oviranja razvoja oziroma delovanja trga, ter dejanskim/ustvarjenim dobičkom. Ker pa se dobiček izračuna kot razlika med prihodki in stroški, je treba pri izgubljenem dobičku opraviti računsko operacijo, s katero se od razlike med hipotetičnimi prihodki in hipotetičnimi stroški (po osnovnem scenariju "nekršitve") odšteje razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi stroški (po škodnem scenariju). Ustrezno izhodišče za izračun škode predstavlja tudi pristop s prikazom celotnih stroškov poslovanja ter aplikacijo ključa (odstotka), ki ponazarjala težo poslovnega segmenta VDSL v celotnem poslovanju družbe. Podrobnejša razlaga uporabljenega ključa v fazi postavljanja trditev o nastanku škode ni potrebna. Zahteva po konkretizaciji navedb o višini škode ne more iti tako daleč, da bi se od stranke zahtevala natančna opredelitev prav vsake posamezne postavke v izračunu škode, po njeni višini in podlagi. Od stranke se zahteva, da poda osnovne/izhodiščne podatke za izračun škode, presoja resničnosti takšnih podatkov ob (ko

Nekoliko drugačna je ureditev, če domnevni oškodovanec očita omejevanje konkurence. Očiten razlog je že v tem, da prvi odstavek 62. člena v povezavi z devetim odstavkom ZPOmK-1 izrecno in jasno določa vse predpostavke za nastanek odškodninske odgovornosti po temelju. Ob nekoliko drugačni ubeseditvi velja ista ugotovitev tudi za 44. člen v povezavi z 10. členom ZPomK. Pravni temelj za odgovornost tako ni v OZ, temveč kar v enem ali drugem zakonu, ki se nanaša na prepoved omejevanja konkurence. Eden ali drugi sta tudi bila pravni temelj, na katerem je tožeča stranka gradila svoj odškodninski zahtevek v prvem postopku. Pritožbeno sodišče je glede razlage 10. točke 394. člena ZPP mnenja, da mora biti preizkus, ali bi lahko bila za stranko izdana ugodnejša odločba, konkreten. To pomeni, da se morajo trditve v postopku s predlogom za obnovo postopka nanašati na tisti znak dejanskega stanu, s katerim tožeča stranka ni imela uspeha v prvem postopku. Povzetek relevantnih dejstev ni vir za nova dejstva, nove dokaze ali nov dokaz. Šele na temelju več različnih, navidez nepovezanih dejanj je mogoče napraviti sklep, da je domnevni omejevalec konkurence ravnal tako, da je z

Dokler odstopnik terjatve dolžnika ne obvesti o cesiji, je položaj dolžnika enak kot v primeru, kadar se odstopnik in prejemnik izrecno dogovorita, da se naznanitev ne opravi (tiha cesija). V tem primeru je dolžnik še najprej dolžan opraviti izpolnitev cedentu. Zrcalna slika te dolžnosti dolžnika pa je v upravičenju odstopnika terjatve, da še vedno lahko uveljavlja izpolnitev obveznosti na svoj račun. Ko gre za ugotavljanje relevantnih dejstev, mora sodišče o obstoju le-teh sklepati na podlagi celovite dokazne ocene ob upoštevanju trditvene podlage in ponujenih dokazov s strani pravdnih strank. V okviru te presoje mora sodišče takšnim odločbam in analizam, ki jih je izdal organ v zakonitem postopku na podlagi zakonskih pooblastil, priznati dokazno moč javnih listin. Toženi stranki ni mogoče odvzeti pravice do izpodbijanja dejstev, ki iz tovrstne javne listine izhajajo. Večja strokovna zahtevnost vprašanj, do katerih se mora opredeliti izvedenec, ki zahteva njegov kompleksen pristop z vidika uporabe specifičnih strokovnih znanj ali metod, sama po sebi terja širšo potrebo po dodatnem zaslišanju izvedenca na glavni obravnavi. To pravilo terja, da sodišče mora izvesti z

Tožena stranka je morala, če je želela zakupiti vode, podpisati tudi pogodbo o zakupu modemov, saj ji je tožeča stranka v nasprotnem primeru grozila z odklopom vodov. S tem se pokaže, da je tožeča stranka zlorabila svoj prevladujoč položaj na trgu in je toženi stranki vsilila podpis pogodbe, ki je vključeval tako zakup vodov kot modemov.

Novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva je hkrati tudi posebno. Za veljavnost pooblastila je dovolj podpis pooblastitelja. Zahtevek za plačilo odškodnine in za vključitev CD-ROM-a sta medsebojno povezana zahtevka, saj oba zahtevka izvirata iz istega življenjskega dogodka in skupaj predstavljata zaokroženo celoto. ZOR oziroma sedaj OZ v določbah o povzročitvi škode med drugim ureja odstranitveni oziroma opustitveni zahtevek. V prvem odstavku 156. člena ZOR oziroma prvem odstavku 133. člena OZ določa, da lahko vsakdo zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost. Tožbeni zahtevek za vključitev CD-ROM-a po svoji vsebini smiselno predstavlja ravno takšen odstranitveni oziroma opustitveni zahtevek. Za ugotovitev višine izgubljenega dobička je treba opraviti primerjavo dejanskega položaja oškodovanca s položajem, ki bi ga ta imel v primeru, če oškodovalčevega dejanja ne bi bilo (tretji odstavek 189. člena ZOR oziroma tretji odstavek 168. člena OZ). V ta namen je treba oblikovati hipotetični scenarij (sce

Iz Bele knjige ne izhaja, da v primeru kršitve protimonopolnih pravil tožniku ni treba izkazati škode, temveč zgolj, da je lahko v primeru, če se strogo izvaja načelo točnega izračuna škode, določitev obsega škode izredno težka ali praktično nemogoča. Trditve tožeče stranke pa ne dajejo podlage za sklepanje, da bi bilo temu tako tudi v obravnavani zadevi. Tožeča stranka je namreč podala zelo konkretne trditve o potencialnih prihodkih, vendar pa tega izračuna niti po ugovorih tožene stranke ni pojasnila.

Medtem ko je prevladujoči položaj mogoče opredeliti kot položaj ekonomske moči, ki jo uživa podjetje, kar mu daje moč, da deluje v znatni meri neodvisno od svojih konkurentov, kupcev in potrošnikov, je monopolni položaj mogoče opredeliti kot privilegiran položaj podjetja, v katerem so vsi drugi možni konkurenti izključeni iz konkurence pri prodaji izdelkov ali opravljanju storitev. Obstoj prevladujočega položaja na upoštevnem trgu je predpogoj za njegovo zlorabo oziroma zloraba prevladujočega položaja na trgu predpostavlja obstoj prevladujočega položaja na trgu. Pri zaključku, da ima nek subjekt prevladujoč položaj na trgu, gre za pravni zaključek. Uporaba pravnega pojma prevladujočega položaja (kar je manj od monopolnega položaja) predpostavlja celoten sklop dejstev, ki prevladujoči položaj utemeljujejo.

Tožeča stranka ni nosilec pravice, ki jo s tem zahtevkom uveljavlja, kar pomeni, da ji po materialnem pravu takšno upravičenje (zahtevati od tožene stranke vključitev njenih CD-romov v I. pakete) ne pripada. Poglavitni učinek ugotovitvene odločbe Urada je, da prizadetim udeležencem na trgu olajšuje uveljavljanje morebitnih odškodninskih zahtevkov. Eventuelno bi bilo mogoče tem udeležencem priznati upravičenje do prepovednih zahtevkov (prepoved nadaljnjih kršitev bi sicer praviloma moral izreči Urad v posledici ugotovljene zlorabe), nihče od njih pa nima samostojnega tovrstnega dajatvenega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka. Delna odločba Urada ne ureja vprašanja vzročne zveze kot predpostavke civilnopravnega instituta odškodninske odgovornosti, vendar pa ga ureja v konkurenčnopravnem kontekstu. Tožeči stranki ni bilo treba dokazovati vzročne zveze med kršitvijo in zatrjevano škodo, pač pa zgolj vzročno zvezo med že ugotovljenimi protikonkurenčnimi učinki in nastalo škodo. Škoda v višini tržne vrednosti izgubljenih naročnikov je pravno priznana. Kot merilo dobička, „ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari“ se lahko

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti o vprašanjih, navedenih v izreku odločbe.

Določba 2. odstavka 214. člena ZPP, na katero se opira sodišče prve stopnje pri ugotovitvi obstoja prevladujočega položaja, se namreč nanaša na dejstva, ne pa na pravno kvalifikacijo oziroma pravni zaključek. Pojem prevladujočega položaja nekega subjekta na trgu je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti s pravno relevantnimi dejstvi in okoliščinami, ki ga udejanjajo. Tako je za pravni zaključek, da ima nek subjekt prevladujoč položaj na trgu, treba najprej opredeliti relevantni stvarni (produktni ali storitveni) in geografski trg, saj je o prevladujočem položaju mogoče govoriti le glede na nek konkreten stvarni in geografski trg. Seveda pa mora stranka, ki se na zlorabo prevladujočega položaja sklicuje, navesti dejstva in predlagati dokaze, na podlagi katerih bo mogoče opredeliti stvarni in geografski trg, prav tako pa tudi navesti dejstva in predlagati dokaze, ki omogočajo zaključek, da ima subjekt na relevantnem trgu prevladujoč položaj. Ker tožena stranka teh dejstev ni navedla, sodišče ni moglo ugotavljati ne relevantnega trga ne obstoja prevladujočega položaja tožeče stranke na tem trgu. Že zato je ugovor tožene stranke o (delni) ničnosti spornega pogodbenega

O sklopu pomembnih pravnih vprašanj, od katerih je odvisna rešitev revizije, praksa Vrhovnega sodišča, ki je bila po običajni poti prosto dostopna v času, ko je tožnica na podlagi skrbne presoje lahko sprejela (dobro poučeno) odločitev, ali naj vloži revizijo, tožnici še ni mogla biti dovolj zanesljivo vodilo. Pravo, ki se v pravni teoriji označuje s pojmom zavrnitve dobave (refusal to deal, refusal to supply) in na katerem revidentka gradi svojo kritiko, ni pravno nepomembno, vendar v tej zadevi ni odločilno. Po njem se namreč učinki zavrnitve prizadetega podjetja presojajo izolirano od tretmaja drugih podjetij (v njegovem okviru podjetij v podobnem položaju navadno niti ni). Vendar pa je v tej zadevi pravno pomembna diskriminacija primerljivih subjektov, ki je značilnost zlorabe, ki je bila v dosedanji upravni in sodni presoji poudarjena.

Ugotovljeno dejansko stanje za opredelitev ravnanja tožeče stranke kot nedopustnega je pomanjkljivo v smeri ugotovitve, ali bi tožeča stranka z izvedbo ADSL/PSTN morala izvesti investicije v omrežje in nato oceniti višino investicij glede na strošek končnih uporabnikov, ki priključka ISDN pred izvedbo ADSL niso imeli (končnih uporabnikov s priključkom PSTN). Šele ob tem tehtanju (uporaba načela sorazmernosti), torej ugotavljanju, ali je višina investicij in drugih potrebnih vložkov podjetja v zagotavljanje dostopa do ADSL/PSTN sorazmerna s koristmi potrošnikov (ob upoštevanju tudi njihovih stroškov pri vezavi ADSL/PSTN, ob predpostavki, da je bil potrošnikom omogočen dostop ADSL/ISDN in tehnični zmogljivosti obeh dostopov), bo mogoče ugotoviti ali zatrjevana investicija s strani tožeče stranke izpolnjuje pogoj objektivne ekonomske opravičljivosti. Razumno in normalno delovanje podjetja, ki nima namena izkrivljati konkurence in je v okviru svobodne gospodarske pobude (inovacije, zmanjševanje stroškov, učinkovitosti podjetja), ni zloraba. Po določbi drugega odstavka 164. člena ZUP se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza po

Revidentka je zlorabila prevladujoči položaj na trgu ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, s tem, da je onemogočala prehod uporabnikov storitev ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek (zavezancev), med konkurenti, med drugim z vezavo prenosa obveznosti ravnanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, in tiste, ki je komunalni odpadek, ter zahteve po prenosu celotne količine embalaže zavezanca na revidentko s predvidenimi sankcijami za odstopanje od vnaprej napovedane letne količine v povezavi z uveljavitvijo neupravičeno dolgega 12-mesečnega odpovednega roka. Četudi bi držalo, da definicije iz Pravilnika in Uredbe v posameznih primerih ne dopuščajo sledenja količini embalaže ves čas od dajanja izdelka na trg do končnega nastanka ene, druge ali obeh vrst odpadne embalaže, to ni odločilno, saj to ne velja v vseh možnih primerih. Kadar zavezanec za ravnanje z odpadno embalažo svoje dolžnosti glede obeh njenih vrst ne bi mogel racionalno izpolnjevati preko več za to specializiranih družb, se za to pač ne bi odločil. Vendar pa so zavezanci (obstoječi in bodoči), pri katerih je možna dovolj ostra razmejitev, da bi bili svoje dolžnosti mogli tako izpol

Tožena stranka je pravilno navedla dejanske razloge, zakaj je trg dajanja širokopasovnega dostopovnega ADSL omrežja v uporabo ponudnikom internetnih storitev določila kot upoštevni storitveni trg, na katerem ima tožeča stranka prevladujoč položaj. S to storitvijo na trgu sicer tekmujejo ponudniki kabelskega dostopa ter drugih tehnologij, glede katerih pa je tožena stranka pravilno ocenila nezadostno mero zamenljivosti z vidika končnih uporabnikov, in to glede na dejanske možnosti dostopa do njih (razširjenost kabelskega omrežja in število priključkov v primerjavi s številom telefonskih priključkov, ki omogočajo uporabo tehnike ADSL, neuveljavljene ostale tehnološke možnosti – dostopi preko elektro omrežij, satelitskih zvez ter mobilnih omrežij, razvezani dostop do lokalne zanke) in z upoštevanjem njihovih specifičnih lastnosti (hitrost in varnost prenosa podatkov). Sklep o uvedbi postopka je bil izdan na zahtevo stranke, ki je tudi po presoji sodišča v zahtevi izkazala pravni interes za izvedbo postopka ter verjetnost obstoja kršitev, njeno svojstvo kot stranke na podlagi določb ZPOmK pa v postopku tudi nikoli ni bilo sporno, prekoračitev roka iz 3. odstavka 23. člena ZPO

Določba 10. člena ZPOmK ne prepoveduje prevlade na določenem upoštevnem proizvodno - storitvenem trgu na določenem geografskem področju (upoštevni geografski trg), temveč le njegovo zlorabo.

Poslovna odločitev tožeče stranke za prodajo ISDN paketa ni bila sporna, če tožeča stranka ne bi istočasno s svojo ISDN ponudbo reklamirala tudi ponudbo svoje poslovne enote in kasneje hčerinske družbe A.A.A. d.o.o., ostale konkurente za dostop do interneta pa pri tem zavrnila.