9. člen ZPOmK-UPB2
(Skupinske izjeme)
(1)Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) z uredbo določi, katere skupine sporazumov iz prvega odstavka 5. člena tega zakona ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona.
(2)Uredba iz prejšnjega odstavka mora določiti skupine sporazumov, za katere se uporablja, in zlasti določiti: - omejitve ali pogodbena določila, ki jih sporazum lahko ali jih ne sme vsebovati; - pogodbena določila, ki jih sporazum mora vsebovati; - druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni.
(3)Uredba ureja zlasti naslednje skupine pogodb: - licenčne pogodbe; - pogodbe o uporabi drugih pravic industrijske lastnine; - pogodbe o prenosu znanja in izkušenj (know-how); - druge pogodbe o prenosu tehnologije; - pogodbe o razvoju in raziskovanju; - pogodbe o specializaciji; - pogodbe o distribuciji; - franšizne pogodbe; - pogodbe o izključni pravici do nabave; - pogodbe o skupnih vlaganjih.
(4)Pogodb, ki ustrezajo pogojem, ki so opredeljeni v uredbi o skupinskih izjemah, ni treba priglasiti zaradi pridobitve odločbe o posamični izjemi.
(5)Če so učinki posameznega sporazuma nezdružljivi z določbami tretjega odstavka 5. člena tega zakona, lahko Urad po postopku iz VI. dela tega zakona odpravi ugodnost skupinskega izvzetja.
- VSRS Sklep X Ips 114/2010Vrhovno sodišče RS · 2011
Z vidika v času kršitve veljavnega ZPOmK je bila pravilna določitev upoštevnega stvarnega trga za omejevalne sporazume pomembna le v zvezi s skupinskimi izjemami v smislu 9. člena ZPOmK in omejitvami majhnega pomena v smislu 6. člena ZPOmK. Smisel teh dveh institutov je, da se v primeru nizkih skupnih tržnih deležev udeleženih podjetij prepoved iz 5. člena ZPOmK ne uporabi. Določba prvega odstavka 5. člena v zvezi s 3. členom ZPOmK prepoveduje usklajena ravnanja, ki imajo za cilj preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence, ne glede na to, ali je takšno ravnanje imelo negativne učinke na konkurenco. Cilj in učinek usklajenega ravnanja sta namreč določena alternativno. Že iz samega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki govori o zelo hudih posledicah za stranko, izhaja, da se uporablja konkretno merilo presoje, zato abstraktno merilo, ki ga ponuja revidentka, ne pride v poštev.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 9. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X Ips 114/2010Vrhovno sodišče RS · 27. 9. 2011
Z vidika v času kršitve veljavnega ZPOmK je bila pravilna določitev upoštevnega stvarnega trga za omejevalne sporazume pomembna le v zvezi s skupinskimi izjemami v smislu 9. člena ZPOmK in omejitvami majhnega pomena v smislu 6. člena ZPOmK. Smisel teh dveh institutov je, da se v primeru nizkih skupnih tržnih deležev udeleženih podjetij prepoved iz 5. člena ZPOmK ne uporabi. Določba prvega odstavka 5. člena v zvezi s 3. členom ZPOmK prepoveduje usklajena ravnanja, ki imajo za cilj preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence, ne glede na to, ali je takšno ravnanje imelo negativne učinke na konkurenco. Cilj in učinek usklajenega ravnanja sta namreč določena alternativno. Že iz samega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki govori o zelo hudih posledicah za stranko, izhaja, da se uporablja konkretno merilo presoje, zato abstraktno merilo, ki ga ponuja revidentka, ne pride v poštev.