37. člen ZPOmK-UPB2
(Vsebina in oblika priglasitve)
(1)Stranka, ki priglašuje, mora predložiti Uradu na posebnem obrazcu v skladu z 12. členom tega zakona naslednje: - izvod dokumenta ali osnutke dokumentov, na podlagi katerih naj bi se izvedla koncentracija; - seznam članov uprave, glavnih delničarjev ali družbenikov v podjetjih, ki naj bi bila ali so udeležena pri koncentraciji; - revidirane računovodske izkaze udeležencev v koncentraciji za najmanj zadnja tri davčna leta, če udeleženec ni zavezan za izdelavo revidiranih računovodskih izkazov, pa računovodske izkaze; - poročilo o kakršni koli udeležbi pri koncentracijah podjetij v Republiki Sloveniji v zadnjih treh letih; - seznam odvisnih podjetij in podružnic; - seznam gospodujočih podjetij; - podatke o tržnih deležih udeležencev transakcije; - podatke o pričakovanih gospodarskih posledicah koncentracije.
(2)Vlada z uredbo natančneje predpiše vsebino obrazca in zahtevanih elementov priglasitve.
- VSL sodba in sklep I Cpg 125/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Tožeča stranka ni nosilec pravice, ki jo s tem zahtevkom uveljavlja, kar pomeni, da ji po materialnem pravu takšno upravičenje (zahtevati od tožene stranke vključitev njenih CD-romov v I. pakete) ne pripada. Poglavitni učinek ugotovitvene odločbe Urada je, da prizadetim udeležencem na trgu olajšuje uveljavljanje morebitnih odškodninskih zahtevkov. Eventuelno bi bilo mogoče tem udeležencem priznati upravičenje do prepovednih zahtevkov (prepoved nadaljnjih kršitev bi sicer praviloma moral izreči Urad v posledici ugotovljene zlorabe), nihče od njih pa nima samostojnega tovrstnega dajatvenega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka. Delna odločba Urada ne ureja vprašanja vzročne zveze kot predpostavke civilnopravnega instituta odškodninske odgovornosti, vendar pa ga ureja v konkurenčnopravnem kontekstu. Tožeči stranki ni bilo treba dokazovati vzročne zveze med kršitvijo in zatrjevano škodo, pač pa zgolj vzročno zvezo med že ugotovljenimi protikonkurenčnimi učinki in nastalo škodo. Škoda v višini tržne vrednosti izgubljenih naročnikov je pravno priznana. Kot merilo dobička, „ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari“ se lahko
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 5. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba in sklep I Cpg 125/2013Višje sodišče v Ljubljani · 28. 5. 2013
Tožeča stranka ni nosilec pravice, ki jo s tem zahtevkom uveljavlja, kar pomeni, da ji po materialnem pravu takšno upravičenje (zahtevati od tožene stranke vključitev njenih CD-romov v I. pakete) ne pripada. Poglavitni učinek ugotovitvene odločbe Urada je, da prizadetim udeležencem na trgu olajšuje uveljavljanje morebitnih odškodninskih zahtevkov. Eventuelno bi bilo mogoče tem udeležencem priznati upravičenje do prepovednih zahtevkov (prepoved nadaljnjih kršitev bi sicer praviloma moral izreči Urad v posledici ugotovljene zlorabe), nihče od njih pa nima samostojnega tovrstnega dajatvenega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka. Delna odločba Urada ne ureja vprašanja vzročne zveze kot predpostavke civilnopravnega instituta odškodninske odgovornosti, vendar pa ga ureja v konkurenčnopravnem kontekstu. Tožeči stranki ni bilo treba dokazovati vzročne zveze med kršitvijo in zatrjevano škodo, pač pa zgolj vzročno zvezo med že ugotovljenimi protikonkurenčnimi učinki in nastalo škodo. Škoda v višini tržne vrednosti izgubljenih naročnikov je pravno priznana. Kot merilo dobička, „ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari“ se lahko