6. člen ZPOmK-UPB2
(Omejitve majhnega pomena)
(1)Prvi odstavek 5. člena tega zakona se ne uporablja za sporazume majhnega pomena.
(2)Kot sporazumi iz prejšnjega odstavka se štejejo sporazumi med podjetji, katerih skupni tržni delež upoštevnega proizvoda ali storitve v Republiki Sloveniji skupaj s proizvodi ali storitvami odvisnih in gospodujočih podjetij ne presega 10%, če gre za podjetja, ki delujejo na isti stopnji proizvodnje ali trgovine (»horizontalni sporazumi«), oziroma 15%, če gre za podjetja, ki delujejo na različnih stopnjah proizvodnje ali trgovine (»vertikalni sporazumi«). Pri mešanih horizontalno - vertikalnih sporazumih ali tedaj, ko je težko opredeliti, ali gre za horizontalni ali vertikalni sporazum, je upoštevni prag 10%.
(3)Ne gre za sporazume majhnega pomena, če je konkurenca pogodbenega proizvoda omejena zaradi okoliščin na trgu, zlasti zaradi enakih ali podobnih sporazumov drugih podjetij.
(4)Tudi če skupni tržni delež upoštevnega proizvoda ali storitve skupaj s proizvodi ali storitvami odvisnih in gospodujočih podjetij ne presega odstotkov, določenih v drugem odstavku tega člena, prvi odstavek tega člena ne velja za: a) horizontalne sporazume, katerih cilj je: - določanje cen ali omejitev proizvodnje ali prodaje ali - razdelitev trga ali virov nabave; b) vertikalne sporazume, katerih cilj je: - določanje drobnoprodajnih cen ali - podelitev teritorialne zaščite udeleženim podjetjem ali tretjim osebam.
- UPRS sodba I U 1861/2015Upravno sodišče RS · 2016
Zgolj omemba, da se je postopek uvedel ''proti družbi in njenim odvisnim podjetjem v smislu 4. točke 3. člena ZPOmK-1'', brez konkretno poimenovanega podjetja oziroma podjetij, ki naj bi predstavljala ta odvisna podjetja, ter ob nespornem dejstvu, da tožnik poimensko ni naveden ne v uvodu, kot tudi ne v izreku odločbe, s katero je bil končan postopek, in v katerem tožnik tudi nedvomno ni sodeloval oziroma ni bil predmet preiskave (kar zatrjuje toženka), po oceni sodišča ne pomeni, da je bil (tudi) tožnik naslovnik odločbe, torej podjetje, zoper katerega je bila ugotovljena kršitev ZPOmK-1, in kot tak stranka v postopku in s tem upravičen do vročitve odločbe in drugih procesnih pravic, ki mu jih zagotavlja zakon.
- VSRS Sklep X Ips 114/2010Vrhovno sodišče RS · 2011
Z vidika v času kršitve veljavnega ZPOmK je bila pravilna določitev upoštevnega stvarnega trga za omejevalne sporazume pomembna le v zvezi s skupinskimi izjemami v smislu 9. člena ZPOmK in omejitvami majhnega pomena v smislu 6. člena ZPOmK. Smisel teh dveh institutov je, da se v primeru nizkih skupnih tržnih deležev udeleženih podjetij prepoved iz 5. člena ZPOmK ne uporabi. Določba prvega odstavka 5. člena v zvezi s 3. členom ZPOmK prepoveduje usklajena ravnanja, ki imajo za cilj preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence, ne glede na to, ali je takšno ravnanje imelo negativne učinke na konkurenco. Cilj in učinek usklajenega ravnanja sta namreč določena alternativno. Že iz samega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki govori o zelo hudih posledicah za stranko, izhaja, da se uporablja konkretno merilo presoje, zato abstraktno merilo, ki ga ponuja revidentka, ne pride v poštev.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 10. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1861/2015Upravno sodišče RS · 11. 10. 2016
Zgolj omemba, da se je postopek uvedel ''proti družbi in njenim odvisnim podjetjem v smislu 4. točke 3. člena ZPOmK-1'', brez konkretno poimenovanega podjetja oziroma podjetij, ki naj bi predstavljala ta odvisna podjetja, ter ob nespornem dejstvu, da tožnik poimensko ni naveden ne v uvodu, kot tudi ne v izreku odločbe, s katero je bil končan postopek, in v katerem tožnik tudi nedvomno ni sodeloval oziroma ni bil predmet preiskave (kar zatrjuje toženka), po oceni sodišča ne pomeni, da je bil (tudi) tožnik naslovnik odločbe, torej podjetje, zoper katerega je bila ugotovljena kršitev ZPOmK-1, in kot tak stranka v postopku in s tem upravičen do vročitve odločbe in drugih procesnih pravic, ki mu jih zagotavlja zakon.
- VSRS Sklep X Ips 114/2010Vrhovno sodišče RS · 27. 9. 2011
Z vidika v času kršitve veljavnega ZPOmK je bila pravilna določitev upoštevnega stvarnega trga za omejevalne sporazume pomembna le v zvezi s skupinskimi izjemami v smislu 9. člena ZPOmK in omejitvami majhnega pomena v smislu 6. člena ZPOmK. Smisel teh dveh institutov je, da se v primeru nizkih skupnih tržnih deležev udeleženih podjetij prepoved iz 5. člena ZPOmK ne uporabi. Določba prvega odstavka 5. člena v zvezi s 3. členom ZPOmK prepoveduje usklajena ravnanja, ki imajo za cilj preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence, ne glede na to, ali je takšno ravnanje imelo negativne učinke na konkurenco. Cilj in učinek usklajenega ravnanja sta namreč določena alternativno. Že iz samega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki govori o zelo hudih posledicah za stranko, izhaja, da se uporablja konkretno merilo presoje, zato abstraktno merilo, ki ga ponuja revidentka, ne pride v poštev.