155. člen ZGO-1-UPB1

Sankcijo plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora se izreče v okviru opravljanja inšpekcijskega nadzorstva, kar pomeni, da je zavezanec za plačilo nadomestila zaradi nedovoljene gradnje investitor nedovoljene gradnje, kamor sodi tudi nelegalna gradnja (12.1. tč. 1. odstavka 2. člena ZGO-1). Slednje je torej predhodno vprašanje v postopku za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora (določba 1. odstavka 147. člena ZUP), o katerem pa je bilo v obravnavanem primeru že odločeno z odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, izdano na podlagi določbe 152. člena ZGO-1, in zoper katero glede na podatke spisa tožnica ni vložila pritožbe (česar tudi tožnica ne zatrjuje), ki pa tudi sicer ne bi imela odložilnega učinka, saj ne zadrži njene izvršitve (določba 3. odstavka 146. člena ZGO-1). Prvostopni organ je bil zato dolžan po uradni dolžnosti izdati odločbo in tožnici naložiti plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, kot ga zavezuje citirana določba 5. odstavka 157. člena ZGO-1, pri čemer se ni smel več spuščati v vprašanje, ali sploh gre za poseg v prostor, ki po veljavnih predpisih ni dovoljen oziroma ali je zanj

Ker je bilo o predhodnem vprašanju, kdo je inšpekcijski zavezanec zaradi obravnavane nelegalne gradnje in na kakšni podlagi, pravnomočno odločeno z omenjeno inšpekcijsko odločbo pristojnega gradbenega inšpektorja, je bil upravni organ, ki je odločal o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, na to odločitev vezan (3. odstavek 147. člena ZUP). Postopek za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ni postopek o prekršku, ampak upravni postopek, ki se vodi zoper inšpekcijske zavezanec in v katerem se jim izrečejo sankcije, ki jih za primer nelegalne gradnje predpisuje ZGO-1. Razumevanje tožnikov, da gre tudi v tem primeru za kaznovanje, ne more vplivati na status postopka, zato je nepravilno tudi stališče, da gre v tem primeru za dvakratno kaznovanje za isto stvar.

Upravni organ prve stopnje je bil v obravnavani zadevi na podlagi pravnomočne odločbe o nelegalnem kopu dolžan izdati odločbo po uradni dolžnosti in tožniku naložiti plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, kot ga zavezuje določba 5. odstavka 157. člena ZGO-1, pri čemer se ni smel več spuščati v vprašanje investitorstva nelegalnega kopa niti v opredelitev, za kakšno vrsto nedovoljenega posega je šlo. Tožnik namreč niti v tožbi ne pojasni razlogov, zakaj dejstvom, ki so bila ugotovljena v pravnomočni inšpekcijski odločbi, brez lastne krivde ni ugovarjal že v času vodenja postopka na prvi stopnji, čeprav je to možnost glede na dano izjavo imel.

Odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora pristojen organ vselej izda po uradni dolžnosti, in sicer na podlagi lastne zaznave ali na podlagi odločbe o inšpekcijskih ukrepih.

V skladu z določbo 2. odstavka 72. člena ZUreP-1 mora biti za ureditev območja, predvidenega za sanacijo, sprejet občinski lokacijski načrt. Če temu ni tako, je dopustna le sanacija, ki jo odredi pristojni inšpektor zaradi nedovoljene gradnje (torej tudi nelegalnega kopa). Inšpekcijski zavezanec je navajal, da je le saniral opuščeni kamnolom. Za določitev obsega vzpostavitve v prejšnje stanje iz 155. člena ZGO-1 je zato nujna ugotovitev, ali je tudi opuščeni kamnolom nedovoljena gradnja ali ne. Če je, je tožnik kot lastnik zemljišča v skladu z določbo 155. člena ZGO-1 dolžan na svoje stroške sanirati tudi ta nedovoljen poseg.