UPRS sodba I IV U 1/2010

Tožbi se ugodi. Odločbi RS, Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, številka 06122-3001/2008 z dne 23. 10. 2009 in odločba RS, Ministrstva za okolje in prostor, Ljubljana, številka 356-01-9/2004 z dne 24. 11. 2009 se odpravita in se zadeva vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Z izpodbijanim prvostopnim sklepom je upravni organ pod točko 1 odločil, da se prošnja za izdajo potrdila, da so zaznambe prepovedi po 76.c členu ZUN vpisane na vložek ... parcelna številka *184/1 k.o. ..., popolnoma brezpredmetne, ki so jo poslali na UE Žalec po pošti dne 2. 9. 2009 A.A., B.B. in C.C. in jo je UE Žalec odstopila v pristojno reševanje Inšpektoratu RS za okolje in prostor, OE Celje, zavrže. Prvostopni organ odločitev razlaga z dejstvom, da Inšpektorat RS za okolje in prostor ni pristojen za reševanje zadeve – izdajo potrdila, da so zaznambe prepovedi po 76.c členu ZUN vpisane na vložek ... parcelna številka *184/1 k.o. ..., popolnoma brezpredmetne. Tožena stranka je s pritožbeno odločbo potrdila navedeno odločitev, vendar pa z obrazložitvijo, da so (pri)tožniki v vlogi z dne 31. 8. 2009, ki jo je Upravna enota Žalec odstopila v reševanje prvostopenjskemu organu, so B.B., C.C. in A.A. na Upravno enoto Žalec podali „prošnjo za izdajo potrdila (izjave), da so zaznambe prepovedi po 76.c členu ZUN, vpisane na vložek ..., parcelna številka *184/1 k.o. ..., popolnoma brezpredmetne“. Dne 7. 9. 2009 so imenovani svojo vlogo z dne 31. 8. 2009 dopolnili tako, da so zaprosili za takojšen izbris neupravičeno vpisanih zaznamb prepovedi. Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 65. člena ZUP vlogo z dne 31. 8. 2009 zavrgel, ker je ugotovil, da za njeno reševanje ni pristojen, ni pa mogel ugotoviti, kateri organ zanjo je pristojen.

Upravni organ druge stopnje ugotavlja, da je prvostopni organ s tem, ko je zavrgle vlogo z dne 31. 8. 2009 ravnal pravilno, vendar so razlogi za njeno zavrženje napačni, zato jih upravni organ druge stopnje nadomešča s svojimi.

Upravni organ druge stopnje ugotavlja, da je iz vsebine vloge z dne 31. 8. 2009 in njene dopolnitve z dne 7. 9. 2009, v kateri so pritožniki dodatno pojasnili svoj zahtevek, razvidno, da pritožniki z njima želijo doseči izbris zaznamb prepovedi po 76.c členu ZUN, ki so vpisane na parcelni številki *184/1 k.o. ... Kljub poimenovanju prvotne vloge „zahteva za izdajo potrdila“ in glede na dopolnitev z dne 7. 9. 2009 ter ostale dopise, ki so jih prvostopenjskemu organu poslali pritožniki, je po mnenju upravnega organa druge stopnje vlogi treba obravnavati v skladu z njeno vsebino, kljub temu, da se njeno (prvotno) poimenovanje morda ne sklada z njo.

Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, številka 18/84 in naslednji – ZUN), ki se na podlagi prvega odstavka 200. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, številka 102/04, 14/05 in 126/07 – ZGO-1), ki določa, da se inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo, še vedno uporablja, v 76.č členu določa, da na podlagi odločbe iz 73. in četrtega odstavka 75. člena tega zakona, ki jo organ urbanistične inšpekcije nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njem vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona. Upravičenci imajo za plačilo stroškov, odškodnin in kazni po tem zakonu na parceli, na kateri se nedovoljeno posega v prostor in na drugih nepremičninah zavezanca, zastavno pravico. Zaznamba iz prvega odstavka tega člena se izbriše iz zemljiške knjige na predlog organa urbanistične inšpekcije, lahko pa tudi na predlog investitorja oziroma lastnika objekta, zgrajenega brez predpisanega dovoljenja, če predlogu priloži pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma pravnomočno odločbo o dovolitvi priglašenih del, če gre za poseg, za katerega po določbah 51. člena tega zakona zadostuje priglasitev. Drugi odstavek zdaj veljavnega 159. člena ZGO-1 določa, da se zaznamba iz prejšnjega odstavka izbriše iz zemljiške knjige na predlog pristojnega gradbenega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo pristojnega gradbenega inšpektorja o izvršeni odločbi ali pravnomočno gradbeno dovoljenje.

Iz obeh omenjenih določb, ki sta vsebinsko identični, ne izhaja, da lahko zavezanec v svojem interesu od inšpektorja zahteva izbris prepovedi. Inšpekcijska zavezanca, v konkretnem primeru sta to B.B. in C.C., lahko sicer neposredno od sodišča zahtevata izbris prepovedi, vendar morata priložiti potrdilo o izvršeni odločbi ali pravnomočno gradbeno dovoljenje, od prvostopenjskega organa pa glede na zgoraj navedeni določbi tega ne more zahtevati. Treba je torej ugotoviti, da zavezanca B.B. in C.C. z vložitvijo predloga za izbris zaznamb prepovedi po 76.c členu ZUN ne uveljavljata kakšne svoje pravice ali pravne koristi, predlog A.A. pa je bilo treba zavreči že iz razloga, ker ni upravičena oseba za njegovo vložitev, saj ni bil stranka v predmetnem upravnem postopku. V skladu z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP namreč organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik v zahtevi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne mora biti stranka.

Tožeča stranka v tožbi smiselno uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da so tožniki že v vlogi – prošnji določno pojasnili, da je prišlo zaradi nelogičnosti in nepravilnosti postopkov do zaznambe črne gradnje, ki ovira tožečo stranko pri prostem razpolaganju z njeno nepremičnino. Meje parcele, številka 184/1 k.o. ... poteka po zidu objekta, zato adaptacijska dela, ki so predmet odločbe inšpektorja za okolje in prostor z dne 16. 10. 1996, številka 35602-051/96-073 fizično niso mogle biti izvedena na tem objektu in lastniki te parcele na tej parceli z vzpostavitvijo v prejšnje stanje ne morejo izvesti, ker ni novega stanja. V zvezi s tem so predložili upravnemu organu številne listine, ker sta zavezanca iz te odločbe ugodila zahtevi inšpektorja in legalizirala adaptacijo, ki je bila izvršena na parcelni številki 184/3 k.o. ..., je bila črna gradnja izbrisana. Do take situacije je prišlo zato, ker odločba z dne 16. 10. 1996 ni bila vročena tožnikom kot lastnikom parcelne številke 184/1 k.o. ..., da bi nanjo reagirali. Zavrženje prošnje je bilo nepravilno, v skladu z določbo 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, bi morali naslovniki omogočiti strankam, da čimbolj zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in pri tem poskrbijo za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic, v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. Glede na določbo zakona, da lahko inšpektor predlaga vknjižbo izbrisa zaznambe črne gradnje, bi moral upravni organ preveriti resničnost in utemeljenost trditev tožnikov, da na objektu, katerega lastniku ni bilo izvršenih, ki so podlaga za odločitev o zaznambi črne gradnje, da torej ni ničesar več, kar bi bilo mogoče odstraniti. Verjetnost pravilnosti takšnih trditev tožeče stranke potrjujejo že postopku priloženi dokazi, ki jih tožeča stranka prilaga tudi tej tožbi in bi ji bil dolžan inšpektor preveriti ali se v odločbi vsaj izjaviti, prav tako pa bi bil dolžan v primeru, da mu razlogi in podlage za vložitev prošnje niso bile jasne, povabiti stranke na zaslišanje in od njih neposredno izvedeti kaj in zakaj to zahtevajo. Razlogi zaradi katerih tožniki menijo, da je njihov zahtevek upravičen in na katere toženi stranki nista podali odgovora, so povzeti v prilogi tožbe, označeni kot obrazložitev, ki naj jo sodišče upošteva kot del tožbenih navedb in kateri so priloženi tudi dokazi, na katere se sklicuje. Tožeča stranka je prepričana, da bo po izvedenem postopku inšpektor moral ugotoviti, da obstajajo pogoji za izbris zaznambe črne gradnje, zato sta izpodbijani odločbi nezakoniti in sodišču predlaga, da jo odpravi s tem, da razpiše ustno obravnavo in tožnike nanjo povabi, da bodo lahko navedli svoja mnenja. Predlaga tudi povrnitev stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje v 15. dneh in pod izvršbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka;

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za zahtevo za izbris zaznambe izrečenega inšpekcijskega ukrepa iz zemljiške knjige, ki so jo podali tožniki z vlogo z dne 31. 8. 2009 in njene dopolnitve z dne 7. 9. 2009. S to zahtevo želijo doseči izbris zaznamb prepovedi po 76.c členu ZUN, ki so vpisane na parcelni številki *184/1 k.o. ... in je tako tožena stranka v pritožbeni odločbi pravilno ugotovila, da kljub drugačnemu imenovanju te vloge (zahteva za izdajo potrdila) je potrebno to vlogo obravnavati v skladu z njeno vsebino, to se pravi, da gre za zahtevek po določbi 159. člena Zakona o graditvi objektov, ki v drugem odstavku tega člena določa, da se zaznamba izbriše iz zemljiške knjige na predlog pristojnega gradbenega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo pristojnega gradbenega inšpektorja o izvršeni odločbi ali pravnomočno gradbeno dovoljenje. S prvostopno odločbo je bila nepravilno zavržena ta zahteva tožnikov zgolj z obrazložitvijo, da za njeno reševanje ni pristojen, ni pa mogel ugotoviti upravni organ, kateri organ je sploh zanjo pristojen. Takšno nedosledno in nepravilno obrazložitev je poizkušala nadomestiti tožena stranka z obrazložitvijo, ki pa po presoji sodišča ni v skladu z procesnimi določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Kot navaja v razlogih tožena stranka, lahko inšpekcijska zavezanca neposredno od sodišča zahtevata izbris prepovedi, vendar morata priložiti potrdilo o izvršeni odločbi ali pravnomočno gradbeno dovoljenje, od prvostopenjskega organa pa glede na zgoraj navedeni določbi tega ne more zahtevati, tako da z vložitvijo predloga za izbris zaznamb prepovedi po 76.c členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, številka 18/84, dalje ZUN) ne uveljavljata kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Takšna obrazložitev tožene stranke pa nima podlage v določbi 159. člena ZGO-1 glede na to, da je bil podan zahtevek na pristojnega gradbenega inšpektorja (četudi naknadno odstopljen), v katerem pa bi moral pristojni gradbeni inšpektor vsebinsko odločiti, kot o zahtevku oziroma vlogi stranke po določbi 125. in drugega odstavka 127. člena ZUP. Drugi odstavek 159. člena ZGO-1 določa namreč dve različni dejanski situaciji, ki imata za posledico lahko izbris zaznambe inšpekcijskega ukrepa iz zemljiške knjige. Ena je takrat, ko se ta izbris lahko izvede na predlog pristojnega gradbenega inšpektorja, to pa pomen tudi, da lahko stranka sama poda vlogo, kot je bila v tem primeru, ki je bila obrazložena in z priloženimi listinami za takšen izbris, druga situacija pa je takrat, ko lahko stranka sama neposredno predlaga pri sodišču izbris, vendar pa mora pri tem predložiti tudi potrdilo pristojnega gradbenega inšpektorja o izvršeni odločbi ali pravnomočno gradbeno dovoljenje. V tem drugem primeru gre za povsem „čisto“ situacijo, ko je dejansko stanje urejeno z dokazno listino navedeno v tej zakonski določbi. Ker pa gre v spornem primeru za prvo situacijo, to se pravi, da je potreben predlog pristojnega gradbenega inšpektorja (ta je lahko dan tudi na podlagi kakšne listine oziroma dokazila o izvršenem ukrepu), pa je potrebno v tem primeru upoštevati zahtevo oziroma vlogo od tožnika in jo vsebinsko obravnavati. Glede na to, da se tožnik v večih vlogah in tudi v prilogah sklicuje na določeno stanje, ki je v naravi povsem drugačno kot je v listinah spisa, da gre pravzaprav za to, da je prišlo zaradi nelogičnosti in nepravilnosti postopkov do zaznambe črne gradnje, bi moral pristojni inšpekcijski organ v skladu z določbo 7. člena ZUP omogočiti strankam, da zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, pri čemer je utemeljen tožbeni ugovor, da bi moralo biti spoštovano načelo zaslišanja strank po določbi 9. člena ZUP. Ta določa v 9. členu, da preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek 9. člena ZUP).

Prvostopni organ je zavrgel predlog tožnikov iz procesnih razlogov, takšno odločitev pa je tožena stranka potrdila prav tako iz procesnih razlogov, čeprav z drugačno vsebino, to je zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Takšna odločitev je preuranjena, glede na to, da pravni interes za izbris zaznambe inšpekcijskih ukrepov v zemljiški knjigi stranke prav gotovo imajo, če pa so takšen predlog-vlogo podale na inšpekcijski upravni organ, pa bi ga ta moral vsebinsko obravnavati, to se pravi, da bi moral po pregledu in presoji vseh listinskih dokazil in morebiti tudi terenskem ogledu odločiti ali po uradni dolžnosti predlagal izbris zaznambe iz zemljiške knjige.

Glede na to, da v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, dalje ZUS-1) prvostopno odločbo odpravilo in jo vrnilo upravnemu organu v ponoven postopek. V skladu z določbo tretjega odstavka tega člena pa je odpravilo tudi odločbo tožene stranke, tako zadevo vrnilo v stanje, v katerem je bilo preden so bili odpravljeni upravni akti izdani.

K točki 2 izreka;

Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njegovi zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/2007- Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 350 € z 20% DDV.