UPRS sodba II U 508/2014

Tožba se zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje zavrnil predlog tožeče stranke za izbris zaznambe posebnih prepovedi vpisanih na zemljišču parc. št. 48/2 k.o. … na podlagi odločbe št. 06122-985/2011/4-5207 z dne 6. 4. 2011. V obrazložitvi navaja, da je bilo s citirano inšpekcijsko odločbo tožečima strankama naloženo, da morata do 1. 9. 2011 na svoje stroške odstraniti gnojišče, tam navedenih tlorisnih površin, zgrajeno brez gradbenega dovoljenja in zemljišče vzpostaviti v stanje pred gradnjo objekta. Zaradi nelegalne gradnje so bile izrečene tudi posebne prepovedi v smislu določb 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Upravni organ je zaradi nove Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uredba) presodil, da je gnojišče enostavni objekt, ki glede na določbe Uredbe ustreza pogojem za enostavni objekt, vendar gradnja predmetnega gnojišča ni bila izvedena v skladu z vsemi pogoji prostorskega akta. Ugotovljeno je bilo, da se območje predmetne gradnje ureja z Odlokom o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (PUP). V zvezi z odmiki od parcelne meje PUP v 5. alineji prve točke 10. člena določa, da morajo biti novi objekti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da se upoštevani varnostni pogoji. V postopku je bilo ugotovljeno, da parcelna meje med parcelo št. 48/2 k.o. …, ki je v lasti tožeče stranke in parc. št. 45/1 k.o. …, ki je v lasti A.A., ni sporna, ker je bila pravnomočno določena s sklepom Temeljnega sodišča v Mariboru, Enota v Slovenski Bistrici, št. N 35/89 z dne 9. 11. 1989, ta sklep pa je postal pravnomočen 12. 1. 1990. Ob kontrolnem pregledu dne 18. 3. 2014 je bilo ugotovljeno, da je gnojišče od sosednje parc. št. 45/1 k.o. … odmaknjeno manj kot 1 m ter da poteka transport gnoja na severni strani gnojišča, to je delno po sosednji parc. št. 45/1 k.o. … in tako moti sosednjo posest. Gnojišče je v naravi locirano tako, da transport na preostalih treh straneh ni mogoč, ker je na zahodni strani locirana strojna lopa, na vzhodni in južni pa vrt, stene gnojišča na teh straneh pa so z zunanje strani v celoti zasute z zemljo. Tudi sicer tožeča stranka priznava, da za transport gnoja uporablja dovozno pot na sosednjem zemljišču, saj je prepričana, da ta del zemljišča pripada parc. št. 48/2 k.o. …, ki jo je kupila pred cca. 30 leti. Da z vožnjo po sosednji parceli 45/1 tožeča stranka moti posest soseda je bilo ugotovljeno s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, opr. št. P 57/92 z dne 28.11. 1995. Ker torej v obravnavanem primeru ni zagotovljena skladnost gradnje s prostorskim aktom, kot je zahtevana v izrecni določbi 3.a člena ZGO-1, predmetnega gnojišča ni mogoče šteti za enostavni objekt, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno. To pomeni, da kljub novi Uredbi gnojišče ostaja objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker to ni bilo pridobljeno, gre za nelegalno gradnjo, zato se postopek upravne izvršbe ne ustavi in posledično tudi ne dovoli izbrisa zaznambe posebnih prepovedi, saj pogoji za to po določbi drugega odstavka 159. člena ZGO-1 niso izpolnjeni. Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor s svojo odločbo, št. 0612-244/2011-8-00641116 z dne 25. 11. 2014.

Tožeča stranka v tožbi nasprotuje izpodbijani odločitvi, ker meni, da so bile z njo kršene določbe Uredbe. Zatrjuje, da tožeča stranka dovozno pot in zemljišče na katerem stoji gnojna jama koristi vse od dneva, ko je postala lastnica parcele št. 48/2 in da je gnojna jama od sosednje parcele oddaljena več kot 1,5 m, za kar je sodno zapriseženi geodet tudi izdal mnenje. Prav tako ni pravilna trditev upravnega organa, da je bila meja v naravi urejena in pravnomočno določena s sklepom Temeljnega sodišča v Mariboru, Enota Slovenska Bistrica opr. št. N 35/89 z dne 9. 11. 1989. Iz sodne poravnave (opravilne številke ne navaja) je razvidno, da je bila meja v naravi urejena samo med parc. št. 48/2 in 48/1 (v lasti B.B.). Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izda sklep, s katerim se ji omogoči pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt po Uredbi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakon utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

V zadevi ni sporno, da je bilo z inšpekcijsko odločbo gradbenega inšpektorja št. 06122-985/2011/4 z dne 6. 4. 2011 tožeči stranki naloženo, da mora do 1. 9. 2011 na svoje stroške odstraniti nelegalno zgrajeno gnojišče tam navedenih tlorisnih površin, stoječe na parc. št. 48/2 k.o. …. Ker je bilo gnojišče zgrajeno brez gradbenega dovoljenja, so bile s citirano odločbo izrečene tudi posebne prepovedi v smislu določb 158. člena ZGO-1. Navedena inšpekcijska odločba je postala izvršljiva dne 2. 9. 2011, pravnomočna pa dne 4. 5. 2012. V postopku je bilo po presoji sodišča tudi pravilno ugotovljeno, da meja med parc. št. 48/2 v lasti tožeče stranke in 45/1 k.o. … v lasti A.A. ni sporna, in da je bila pravnomočno določena s sklepom Temeljnega sodišča v Mariboru, Enota v Slovenski Bistrici, št. N 35/89 z dne 9. 11. 1989. Prav tako je pravilna ugotovitev, temelječa na inšpekcijskem ogledu z dne 18. 3. 2014, da tožeča stranka transport gnoja na severni strani gnojišča opravlja delno tudi po parc. št. 45/1 k.o. ….

Glede na to je neutemeljen ugovor tožeče stranke, da je bila s sodno poravnavo urejena meja le med tožečo stranko in B.B., medtem ko meja med parc. št. 48/2 in parc. št. 45/1, obe k.o. … ni urejena. Sicer drži trditev tožeče stranke, da je bila s sodno poravnavo (opr. št. P 79/96) urejena meja med parc.št. 48/2 in parc. št. 48/1, vendar je pravilna tudi ugotovitev upravnega organa, da je bila meja med parc. št. 48/2 in parc. št. 45/1 sodno določena s sklepom Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Slovenski Bistrici opr. št. N 35/89 z dne 9. 11. 1989, potrjenim s sklepom Višjega sodišča v Mariboru opr. št. Cp 1517/89. Tako je že Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici v zadevi opr. št. P 57/92 z dne 28. 11. 1995 (s katero je ugotovilo, da tožeča stranka z vožnjami po parc. št. 45/1 vznemirja lastnika A.A.), kot bistveno navedlo dejstvo, da je meja med zemljiščema parc. št. 48/2 in parc. št. 45/1 k.o. … sodno urejena s sklepom Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Slovenski Bistrici opr. št. N 35/89 z dne 9. 11. 1989, potrjenim s sklepom Višjega sodišča v Mariboru opr. št. Cp 1517/89 in da tožeča stranka sodno ugotovljene meje ne spoštuje. Da je bila meja med parc. št. 48/2 in 45/1 k.o. … določena že s citiranim sklepom, pa izhaja tudi iz sklepa Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. N 2/2011 z dne 5. 1. 2011, s katerim je bil zavržen predlog tožeče stranke za popravo meje med spornima parcelama na osnovi novih dejstev in dokazov iz razloga, ker je o zadevi že bilo pravnomočno odločeno s prej citiranim sklepom Temeljnega sodišča v Mariboru, Enota v Slovenski Bistrici.

Upoštevaje navedeno je sodišče zavrnilo tudi tožbeni ugovor, da je bila z izpodbijanim sklepom kršena določba Uredba, ker naj bi gnojišče v skladu z Uredbo predstavljajo enostavni objekt, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno. ZGO-1 v 3.a členu določa, da se gradnja enostavnega objekta lahko začne brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek). V drugem odstavku pa je določeno, da se enostavni objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom. Za obravnavano območje, na katerem stoji gnojišče, veljajo določbe PUP, ta pa v 1. točki 10. člena določa, da morajo novi objekti biti od parcelne meje odmaknjeni tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje objekta ter da so upoštevani varnostni pogoji. Iz ugotovitev inšpekcijskega ogleda dne 18. 3. 2014 izhaja, da je gnojišče oddaljeno od parcelne meje manj kot 1m in da transport gnoja poteka tudi po sosednji parc. št. 45/1 k.o. … (da je bila z vožnjami po parc. št. 45/1 motena posest lastnika navedene parcele, je bilo ugotovljeno že v postopku Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr. št. P 57/92), zato je pravilna ugotovitev upravnega organa, da ne glede na to, da objekt ustreza pogojem za enostavni objekt, gradnja ni skladna s PUP, v posledici česar bi za predmetno gnojišče tožeča stranka morala pridobiti gradbeno dovoljenje. Sicer pa tožeča stranka tudi v tožbi zatrjuje, da pot po zemljišču parc. št. 45/1 koristi ves čas odkar je postala lastnica parc. št. 48/2. Ker gradbenega dovoljenja tožeča stranka ni pridobila, gre za nelegalno gradnjo. Zato so prepovedi izrečene na podlagi 158. člena ZGO-1 še vedno utemeljene in izbris zaznambe teh prepovedi oziroma pogoji zanj po določbi drugega odstavka 159. člena ZGO-1 niso izpolnjeni.

Upoštevaje vse navedeno je zato sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.