Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN)

(1)Ta zakon določa pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije pri odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: sredstva za odpravo posledic nesreč) ter pogoje in način njihovega pridobivanja oziroma dodeljevanja z namenom, da pomoč prizadetim zaradi naravne nesreče zagotovi čimprejšnje varno bivanje in ponovno izvajanje dejavnosti, če so jim bili zaradi naravne nesreče poškodovani ali uničeni objekti, naprave ali zemljišča (v nadaljnjem besedilu: stvari) ali so njihove stvari zaradi posledic naravne nesreče ogrožene ali pa jim je zaradi poškodovane cestne ali druge infrastrukture uporaba stvari onemogočena.

(2)Ta zakon določa pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije ter pogoje in način njihovega dodeljevanja pri odpravi posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu) za izvajanje:

-        Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2022/2046 z dne 24. oktobra 2022 o spremembi prilog k Uredbi (EU) št. 1408/2013 glede njune prilagoditve, da se upoštevajo določbe Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter njegovega Protokola o Irski/Severni Irski (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 55), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU);

-        Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2472/EU) in

-        Sporočila Komisije Smernice o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju (UL C št. 485 z dne 21. 12. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Smernice EU).

(3)Ta zakon določa tudi pogoje in način uporabe sredstev proračuna Republike Slovenije ter pogoje in način njihovega dodeljevanja pri odpravi posledic škode v gospodarstvu zaradi naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu).

(1)Zakon o splošnem upravnem postopku se uporablja glede vseh vprašanj postopka, razen tistih, ki so s tem zakonom drugače urejena.

(2)Za pripravo in sprejem prostorskih aktov, pridobivanje zemljišč in izdajo dovoljenj v zvezi z graditvijo objektov gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena in nadomestitev objektov, ki jih je treba zaradi ogroženosti ali gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture odstraniti z ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče, se uporabljajo predpisi o urejanju prostora, o graditvi objektov, o stavbnih zemljiščih, o geodetskih zadevah ter drugi predpisi v zvezi s posegi v prostor, če ta zakon ne določa drugače.

(1)Sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu ni mogoče pridobiti ali dodeliti za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje, intervencije in druge ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Določbe tega zakona se ne nanašajo na odpravo posledic množičnega pojava nalezljivih človeških bolezni.

(3)Določbe tega zakona se ne uporabljajo za odpravo posledic drugih nesreč po določbah predpisov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, razen če je tako nesrečo posredno ali neposredno povzročila naravna nesreča.

(4)Sredstev po tem zakonu ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer na gospodarskih objektih kmetijskih gospodarstev ali za odpravo posledic množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije.

(5)Sredstev po tem zakonu ni mogoče pridobiti, če predhodno niso bili izvedeni vsi agrotehnični ukrepi, načrtovani v okviru kmetijske politike prilagajanja podnebnim spremembam, in drugi načrtovani ukrepi varstva pred naravnimi nesrečami, katerih posledice bi bilo mogoče s temi ukrepi preprečiti ali jih omiliti.

(6)Sredstva po tem zakonu se lahko dodelijo:

-        podjetju (ne glede na velikost) za odpravo posledic škode na stvareh in za odpravo posledic škode v gospodarstvu zaradi potresa, snežnega ali zemeljskega plazu, udora ali poplave, pri čemer se kot podjetje štejejo subjekti iz prvega odstavka 9. člena tega zakona ter

-        velikemu podjetju za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer ali množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov ali živalskih bolezni, a le, če je táko dodelitev javnih sredstev potrdila za vsako naravno nesrečo posebej Evropska komisija.

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.geografsko zaokroženo območje je območje kmetijskih zemljišč, na katerem je naravna nesreča povzročila na istem kmetijskem pridelku enako poškodovanost. Če gre za naravno nesrečo, katere pojav je zaznaven na širšem območju, kot je na primer suša ali zmrzal, se geografsko zaokroženo območje določi kot zaokroženo območje, kjer so zaradi morfologije terena in pedoloških lastnosti tal vplivi teh naravnih nesreč na kmetijske pridelke približno enaki;

2.geotehnični objekti so objekti, ki so namenjeni za preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov in objekti za preprečitev proženja snežnih plazov. Geotehnični objekti so tudi objekti za začasno ali trajno odlaganje zemljine, ki nastaja pri gradnji ali obnovi geotehničnih objektov;

3.naravna nesreča je nesreča, ki jo povzroči:

-  potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava, če povzroči škodo na stvareh ali škodo v gospodarstvu ali

-  neugodne vremenske razmere so slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, v skladu z 2. točko 2. člena Uredbe 2022/2472/EU ali

-  množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji.

-  žled, če povzroči škodo na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih, gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva, v gozdovih ali če povzroči škodo na drugih stvareh, za katerih obnovo je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina, ali

-  požar v naravnem okolju, povzročen z naravnimi dejavniki, če povzroči škodo na stvareh ali trajnih nasadih ali škodo v gospodarstvu;

4.neto tlorisna površina stavbe je površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostore v stavbi. Neto tlorisno površino se izračuna v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

5.območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost so območja, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, določena za taka območja;

6.ocena neposredne škode na stvareh in ocena neposredne škode v kmetijstvu je ocena škode ob naravnih nesrečah v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

7.obnova stvari je obnova poškodovanih zemljišč, gozdov, rekonstrukcija poškodovanih objektov ali naprav in odstranitev uničenih objektov ali naprav ter zgraditev novih objektov ali naprav na isti lokaciji ali na drugi lokaciji, če gradnja zaradi geoloških ali gradbeno tehničnih pogojev ni primerna (v nadaljnjem besedilu: nadomestitev objektov ali naprav);

8.kmetijska proizvodnja je primarna kmetijska proizvodnja v skladu s 44. točko 2. člena Uredbe 2022/2472/EU;

9.običajna letna kmetijska proizvodnja je povprečna letna količina kmetijskega pridelka, ki je na podlagi statističnih podatkov dosežena v zadnjih treh letih pred nastankom škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer, ali povprečna letna količina kmetijskega pridelka, izračunana iz statističnih podatkov za tri leta v obdobju zadnjih petih let, pri čemer se ne upoštevajo podatki za leto z največjo in za leto z najnižjo količino kmetijskega pridelka, kar je za nosilce kmetijskih gospodarstev ugodneje pri izračunu državne pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer;

10.upravičenka ali upravičenec do sredstev (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) za odpravo posledic nesreč ali do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu je oseba, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona in iz predpisov na podlagi tega zakona za dodelitev sredstev iz proračuna Republike Slovenije za odpravo posledic nesreč ali škode v kmetijstvu;

11.vplivno območje naravne nesreče je območje posledic poplave ali zemeljskega ali snežnega plazu. Za vplivno območje naravne nesreče se šteje tudi območje verjetnih posledic poplave ali plazu, če bi se ta naravna nesreča pri nespremenjenih pogojih varstva pred njenimi posledicami ponovila.

12.majhno in srednje veliko podjetje je podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe 2022/2472/EU;

13.veliko podjetje je podjetje, ki ne izpolnjuje meril iz Priloge I Uredbe 2022/2472/EU;

14.objekt, ki je z aktom razglašen za kulturni spomenik, je objekt ali območje, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, razglašen za kulturni spomenik ali je v času naravne nesreče v postopku razglasitve;

15.kmetijski pridelek je kmetijski proizvod v skladu s 7. točko 2. člena Uredbe 2022/2472/EU, ki nastane v kmetijski proizvodnji;

16.ožji družinski član upravičenca je zakonec, zunajzakonski partner, otrok ali posvojenec upravičenca, starš upravičenca in otrok, ki je po zakonu, ki ureja družinska razmerja, dodeljen upravičencu v skrbništvo, in z upravičencem prebiva ali je prebival.

(2)(črtan).

(1)Država mora pri sprejemanju predpisov in pri odločanju v upravnih zadevah po tem zakonu zagotoviti, da se pri odpravljanju posledic naravnih nesreč prednostno dodelijo sredstva za obnovo poškodovanih ali uničenih stvari, ki so namenjene izvajanju javnih služb, in za obnovo stanovanjskih stavb.

(2)Višina sredstev za odpravo posledic nesreč je sorazmerna škodi na stvari zaradi posledic naravne nesreče, višina sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zmanjšanju kmetijske proizvodnje zaradi naravnih nesreč, višina sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu pa škodi, nastali na strojih in drugi opremi ter škodi, nastali zaradi uničenja zalog in izpada prihodkov zaradi naravnih nesreč.

(3)Sredstva za odpravo posledic škode na stvareh se dodeljujejo nepovratno. Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu in gospodarstvu se dodeljujejo nepovratno, lahko pa tudi povratno, če tako določa ta zakon.

(4)Sredstva za odpravo posledic nesreč se za obnovo stanovanjskih stavb lahko dodeljujejo tudi povratno, če se dodelijo kot stanovanjsko posojilo v skladu s 27. členom tega zakona.

(5)Občini se dodelijo za obnovo poškodovanih stvari potrebna sredstva, če je stvar v njeni lasti in se uporablja za izvajanje njene dejavnosti ali za izvajanje lokalne javne službe.

(6)Upravičencu se dodelijo sredstva za obnovo poškodovanih stvari, če gre za kulturni spomenik ali za objekt ali napravo, namenjeno varstvu ali upravljanju zavarovanega območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(7)Pri odločanju o višini sredstev za obnovo poškodovanih stvari je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih za obnovo po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih za obnovo iz državnega in občinskih proračunov na podlagi drugih predpisov, ni večja od vseh sredstev, potrebnih za obnovo stvari.

(8)Pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic nesreč na stvari, ki je namenjena izvajanju gospodarske dejavnosti in sredstev za odpravo posledic v gospodarstvu, ter pri izvajanju nadzora o namenski uporabi teh sredstev je treba zagotoviti, da upravičenci ne pridobijo prednosti pred konkurenti tako, da je ogrožen ali bi lahko bil ogrožen trg blaga ali storitev.

(9)Pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih iz državnega in občinskih proračunov kot neposredno izplačilo v kmetijstvu za odpravo posledic naravnih nesreč ni večja od zmanjšanja vrednosti letne kmetijske proizvodnje, ki je nastalo zaradi posledic naravne nesreče.

(10)Pri odločanju o višini sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu je treba zagotoviti, da vsota sredstev, dodeljenih po tem zakonu, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih iz državnega proračuna in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode.

(1)Sredstva za odpravo posledic nesreč se ne smejo dodeliti za odpravo posledic nesreče na stvari, če je njena lastnica ali lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) ali oseba, ki bi morala ravnati po njegovih navodilih, opustila predpisane pogoje, potrebne za zmanjšanje ali preprečitev nastanka škode ob naravni nesreči na stvari.

(2)Sredstva za odpravo posledic nesreč se ne smejo dodeliti pri odpravi posledic naravne nesreče na stvari, ki je nastala z nedovoljenim posegom v prostor, ali na stvari v lasti osebe, ki je z nedovoljenim posegom v prostor povzročila nastanek nesreče.

(3)Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se ne smejo dodeliti pri odpravi posledic škode v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih, če njihova najemnica ali najemnik (v nadaljnjem besedilu: najemnik) ali njihov lastnik v času nastanka škode ni bil vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.

(4)Sredstva za odpravo posledic škode na stvareh, škode v gospodarstvu in škode v kmetijstvu se ne smejo dodeliti za povrnitev negmotne škode ali izgubljenega dohodka, razen če gre za izpad kmetijskega pridelka ali za izpad prihodkov zaradi škode v gospodarstvu.

(1)Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) imenuje za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic nesreč na podlagi predloga ministrice ali ministra (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnega za naravne vire, za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu na podlagi predloga ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu na podlagi predloga ministra, pristojnega za gospodarstvo, ter za strokovno pomoč upravnim organom in inšpektoricam ali inšpektorjem (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), pristojnim za odločanje po tem zakonu, komisije, in sicer:

-        komisijo za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh (v nadaljnjem besedilu: komisija za odpravo posledic nesreč),

-        komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu in

-        komisijo za odpravo posledic škode v gospodarstvu.

(2)Komisijo za odpravo posledic nesreč sestavlja sedem članic ali članov (v nadaljnjem besedilu: član), predstavnic ali predstavnikov (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) naslednjih ministrstev:

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za promet, s področja obnove poškodovane prometne infrastrukture,

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za kulturno dediščino,

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za finance,

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, s področja obnove kmetijskih gospodarskih objektov, gozdov, gozdnih cest in kmetijskih zemljišč,

-        po en predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje s področja monitoringa naravnih pojavov, in ministrstva, pristojnega za naravne vire s področja priprave in izvedbe programov odprave posledic naravnih nesreč na stvareh (v nadaljnjem besedilu: program odprave posledic nesreče).

(3)Komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu sestavlja sedem članov, in sicer:

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-        dva predstavnika ministrstva, pristojnega za okolje, s področja monitoringa naravnih pojavov ter s področja agrometeorologije,

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za finance,

-        dva predstavnika ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, s področja posrednih in neposrednih izplačil v kmetijstvu ter s področja priprave in izvedbe programov odprave posledic škode v kmetijstvu, in

-        en predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

(4)Komisijo za odpravo posledic škode v gospodarstvu sestavlja šest članov, in sicer:

-        dva predstavnika ministrstva, pristojnega za gospodarstvo,

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje, s področja monitoringa naravnih pojavov,

-        en predstavnik ministrstva, pristojnega za finance,

-        en predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije,

-        en predstavnik Obrtne zbornice Slovenije.

(5)Komisiji za odpravo posledic nesreč predseduje predstavnik ministrstva, pristojnega za naravne vire, komisiji za odpravo posledic škode v kmetijstvu predstavnik ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, komisiji za odpravo posledic škode v gospodarstvu pa predstavnik ministrstva, pristojnega za gospodarstvo.

(6)Vlada imenuje za vsakega člana komisij iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena tudi njegovega namestnika, ki je predstavnik istega ministrstva, kakor je član komisije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije pa imenujejo namestnika člana komisije, ki je njihov predstavnik v komisiji iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.

(1)Naloge komisije za odpravo posledic nesreč so predvsem:

-        dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov na podlagi tega zakona,

-        pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic nesreče,

-        potrjevanje višine sredstev, potrebnih za obnovo stvari posameznih upravičencev,

-        uresničevanje odločitev ministrstva, pristojnega za naravne vire, glede dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,

-        spremljanje ukrepov za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh,

-        izdelava poročila o porabi sredstev, dodeljenih za odpravo posledic posamezne naravne nesreče,

-        dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za naravne vire, o izvedbi programov odprave posledic nesreče,

-        dajanje mnenja k letnemu poročilu državnega organa o porabi sredstev državnega proračuna za odpravo posledic nesreč ter o izvedbi programov odprave posledic nesreče,

-        dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.

(2)Naloge komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu so predvsem:

-        dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov na podlagi tega zakona,

-        pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic škode v kmetijstvu,

-        potrjevanje ocene škode zaradi naravne nesreče za posamezne upravičence,

-        uresničevanje odločitev ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, glede dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,

-        izdelava poročila o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu za posamezno leto, v katerem je nastala škoda zaradi naravne nesreče,

-        dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, o izvedbi programa za odpravo posledic škode v kmetijstvu,

-        dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.

(3)Naloge komisije za odpravo posledic škode v gospodarstvu so predvsem:

-        dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov na podlagi tega zakona,

-        pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic škode v gospodarstvu,

-        potrjevanje ocene škode zaradi naravne nesreče za posamezne upravičence,

-        uresničevanje odločitev ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, glede dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,

-        izdelava poročila o porabi sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu za posamezno leto, v katerem je nastala škoda zaradi naravne nesreče,

-        dajanje mnenja k letnemu poročilu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, o izvedbi programa odprave posledic škode v gospodarstvu,

-        dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.

(4)Komisije o svojem delu izdelajo letna poročila in jih predložijo do 30. junija tekočega leta za preteklo leto ministrstvu, pristojnemu za naravne vire, ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, in ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, ti pa s poročili seznanijo vlado.

(5)Kritje materialnih stroškov in strokovno-administrativna dela za komisijo za odpravo posledic nesreč zagotavlja ministrstvo, pristojno za naravne vire, za komisijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, za odpravo posledic škode v gospodarstvu pa ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

(6)Minister, pristojen za naravne vire, minister, pristojen za kmetijstvo, in minister pristojen za gospodarstvo, predpišejo način delovanja komisij, roke za izdelavo mnenj, način potrjevanja programov za odpravo posledic, način potrjevanja višine sredstev ali način potrjevanja ocene škode za posameznega upravičenca, če gre za odpravo posledic škode v kmetijstvu in v gospodarstvu, potrebnih za izvedbo posameznega ukrepa iz programa odprave posledic, in druge zadeve, pomembne za poslovanje komisij.

(1)Podatki o stvareh, za obnovo katerih so bila dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, podatki o kmetijskih gospodarstvih, ki so jim bila dodeljena sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu podatki o gospodarskih družbah, samostojnih podjetnikih posameznikih ali samostojnih podjetnicah posameznicah (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), posameznikih ali posameznicah, ki samostojno opravljajo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: posameznik), zavodih (kot pravnih osebah zasebnega prava, v nadaljnjem besedilu: zavod) in zadrugah, ki so jim bila dodeljena sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu, ter podatki o višini dodeljenih sredstev so javni.

(2)Za dostop do informacij iz prejšnjega odstavka se uporabljajo postopki za dostop do informacij v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

(1)Sredstva za odpravo posledic nesreč se zagotovijo za vsako koledarsko leto v proračunu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni proračun).

(2)Višina sredstev za odpravo posledic nesreč se določi v državnem proračunu za posamezno naravno nesrečo za vsako proračunsko leto posebej na podlagi ocene o potrebnih sredstvih za izvedbo ukrepov iz programa odprave posledic nesreče.

(3)Če je program odprave posledic nesreče sprejet v letu nastanka naravne nesreče, se za izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh v tem proračunskem letu zagotovijo sredstva v okviru še razpoložljivih proračunskih sredstev, namenjenih vzdrževanju stvari v državni ali občinski lasti, ter v okviru sredstev državne proračunske rezerve in v okviru splošne proračunske rezervacije.

(4)Za naravno nesrečo, za katero je vlada odločila o uporabi sredstev za odpravo njenih posledic v septembru ali kasneje, se v prvem proračunskem letu po letu, v katerem je nastala naravna nesreča, zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh v okviru rednih proračunskih sredstev, namenjenih vzdrževanju stvari v državni ali občinski lasti, ter v okviru sredstev državne proračunske rezerve in v okviru splošne proračunske rezervacije.

(5)Sredstva za odpravo posledic nesreč se iz državnega proračuna dodelijo za odpravo posledic naravne nesreče na stvareh v lasti občine v skladu z določbami tega zakona, če je občina, na območju katere so nastale posledice naravne nesreče, zagotovila za odpravo posledic tudi sredstva svojega proračuna.

(1)Vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč na podlagi ocene neposredne škode na stvareh in predloga za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh.

(2)Oceno neposredne škode na stvareh in predlog za odpravo posledic naravnih nesreč iz prejšnjega odstavka predloži vladi v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izdela pa ju državna komisija za ocenjevanje škode, ustanovljena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami. Predlog za odpravo posledic nesreče obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic nesreče.

(3)Vlada mora pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč upoštevati, da se sredstva državnega proračuna lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.

(4)Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora vladi v obravnavo predložiti oceno neposredne škode na stvareh in predlog za odpravo posledic naravnih nesreč najkasneje dva meseca po zaključku intervencijskih ukrepov, opravljenih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami. K oceni neposredne škode na stvareh je treba priložiti tudi stroške ocenjevanja škode, o pokritju katerih odloči vlada ob sprejemu odločitve o uporabi sredstev za odpravo posledic posamezne nesreče.

(1)Vlada lahko za preprečitev povečanja že nastale škode in zavarovanje življenj in premoženja prebivalstva odloči o dodelitvi predplačila sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč lokalnim skupnostim oziroma dodelitvi sredstev drugim neposrednim proračunskim uporabnikom na podlagi predhodnega programa odprave posledic nesreče. Predhodni program odprave posledic nesreče predloži minister, pristojen za odpravo posledic naravnih nesreč, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, če ga predhodno potrdi komisija za odpravo posledic nesreč.

(2)Predplačilo sredstev se lahko dodeli lokalnim skupnostim oziroma se sredstva dodelijo drugim neposrednim proračunskim uporabnikom na podlagi predhodnega programa odprave posledic nesreče največ do višine 40 % predhodne ocene neposredne škode na stvareh, ki jo pripravi ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)Predhodni program odprave posledic nesreče vsebuje predhodno oceno neposredne škode pri posameznem upravičencu, predlog višine dodelitve sredstev posameznemu upravičencu ter predlog nujnih ukrepov pri odpravi posledic nesreče. Predhodni program odprave posledic nesreče postane sestavni del programa odprave posledic nesreče.

(4)Prejemniki sredstev iz prvega odstavka tega člena poročajo komisiji za odpravo posledic nesreč o porabi prejetih sredstev v 12 mesecih od prejema sredstev. Poročilu morajo biti predložena ustrezna dokazila o porabi sredstev.

(5)Sredstva iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo v okviru sredstev državne proračunske rezerve in v okviru sredstev splošne proračunske rezervacije.

(1)Program odprave posledic nesreče sprejme vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za naravne vire, če ga predhodno potrdi komisija za odpravo posledic nesreč in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.

(2)Najpozneje tri mesece po tem, ko vlada odloči za posamezno naravno nesrečo ali več naravnih nesreč skupaj, da se za odpravo posledic uporabijo sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu, ministrstvo, pristojno za naravne vire, predloži vladi v obravnavo program odprave posledic nesreče.

(3)Če je do sredstev za odpravo posledic nesreč upravičen državni organ, ki ni v sestavi ministrstva, pristojnega za naravne vire, predloži vladi v obravnavo program odprave posledic nesreče ministrstvo, v sestavi katerega je ta državni organ, če ga predhodno potrdi komisija za odpravo posledic nesreč in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.

(1)S programom odprave posledic nesreče se določijo ukrepi za odpravo posledic naravne nesreče, zlasti pa se:

-        določi vrsta in predvideno število stvari, ki jih je treba obnoviti,

-        določi vrsta in predvideno število objektov, ki jih je treba zgraditi za preprečitev nadaljnje ogroženosti premoženja in ljudi zaradi posledic naravne nesreče ali njene ponovitve,

-        oceni višina sredstev po posameznih ukrepih odprave posledic naravne nesreče na stvareh in

-        določi predvidena poraba sredstev v posameznih proračunskih letih.

(2)S programom odprave posledic nesreče se določijo tudi nosilci posameznih nalog, in sicer za:

-        vzdrževanje sistema opazovanja vplivnega območja naravne nesreče, če obstaja ogroženost za ljudi in premoženje med izvajanjem ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh,

-        vzdrževanje izvedenih interventnih ukrepov,

-        izvajanje nujnih del za preprečitev nadaljnjih posledic naravne nesreče,

-        izdelavo strokovnih podlag in raziskav za predpis o določitvi ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami,

-        izdelavo ustreznih prostorskih aktov za odpravo posledic naravne nesreče,

-        izdelavo projektov za obnovo poškodovanih in uničenih stvari,

-        izvajanje posameznih ukrepov odprave posledic iz programa in

-        izvedbo drugih ukrepov iz programa.

(3)Če je treba zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture državnega ali lokalnega pomena ali nadomestitve objektov spremeniti ali nadomestiti občinske prostorske akte, mora program odprave posledic nesreče vsebovati tudi program priprave teh občinskih prostorskih aktov, oceno sredstev za njegovo izvedbo in nosilce izvajanja tega programa.

(4)Če izvajanje ukrepov odprave posledic naravne nesreče na stvareh traja več proračunskih let, morajo biti v programu odprave posledic nesreče določene tudi obvezne vsebine letnih programih odprave posledic nesreče ter roki, v katerih jih mora ministrstvo, pristojno za naravne vire, predložiti vladi v sprejem. Z letnim programom odprave posledic nesreče se za posamezno proračunsko leto podrobneje določijo ukrepi odprave posledic naravne nesreče ter višina sredstev, ki je predvidena za njihovo izvedbo.

(1)Če so sredstva za izvajanje ukrepov iz programa odprave posledic nesreče zagotovljena v okviru sredstev proračunske rezerve, opravlja izplačila za izvedbo ukrepov ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi dokumentacije, ki jo predložijo uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spada izvajanje programa odprave posledic nesreče.

(2)Za zakonito uporabo sredstev proračunske rezerve so odgovorni uporabniki proračuna, ki so jim bila zagotovljena sredstva proračunske rezerve za odpravo posledic naravne nesreče.

(3)Sredstva za izvajanje programa odprave posledic nesreče v proračunskem letu, v katerem se za odpravo posledic nesreč ne zagotavljajo sredstva proračunske rezerve skladno z 10. členom tega zakona, zagotavljajo v okviru svojih finančnih načrtov uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spada izvajanje programa odprave posledic nesreče.

(4)Če je treba zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena ali nadomestitve objektov, spremeniti ali nadomestiti občinske prostorske akte, se sredstva zagotovijo v državnem proračunu.

(5)Uporabniki proračuna iz tretjega odstavka tega člena so:

1.ministrstvo, pristojno za naravne vire, za:

-  obnovo stvari, za katere sredstva za vzdrževanje zagotavlja samo ali organ v njegovi sestavi,

-  izgradnjo geotehničnih objektov,

-  obnovo stvari, za katere so upravičene do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu občine,

-  obnovo stvari, za katere je upravičena do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država ali občina, in

-  obnovo stvari, za katere so upravičene do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu osebe zasebnega prava;

2.ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, za obnovo v po naravnih nesrečah poškodovanih sestojih ter obnovo vseh gozdnih cest, katerih gradnja in vzdrževanje se sofinancira v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi;

3.druga ministrstva za obnovo stvari, za katere sredstva za vzdrževanje zagotavljajo sama ali organi v njihovi sestavi.

Upravičenci do sredstev za odpravo posledic nesreč so:

-        državni organi,

-        občine,

-        osebe javnega prava,

-        osebe zasebnega prava za obnovo objektov za izvajanje dejavnosti,

-        lastniki stanovanj in

-        lastniki objekta, ki je razglašen za kulturni spomenik ali za objekt, ki je namenjen varstvu naravne znamenitosti.

Za odpravo posledic nesreč na stvareh v državni lasti se namenijo sredstva proračunske rezerve za obnovo:

-        objekta gospodarske javne infrastrukture državnega pomena, ki je v lasti države,

-        stvari, ki je v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država, če se za stvar investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu,

-        stvari, ki je namenjena izvajanju državne javne službe, če se za stvar investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu,

-        v po naravnih nesrečah poškodovanih sestojih ter gozdnih cest, če gre za obnovo, za katero se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi,

-        druge stvari, ki je v lasti države, če se za njo investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu.

(1)Sredstva se za odpravo posledic nesreč dodelijo občini kot poseben transfer z državne ravni za obnovo:

-        objektov gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,

-        stvari, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za izvajanje njene dejavnosti,

-        stvari, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za izvajanje lokalne javne službe,

-        stanovanjskih stavb, ki so v njeni lasti,

-        stvari, ki so v njeni lasti in jih uporablja oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina,

-        stvari, ki je v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, za stvar pa se investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v občinskem proračunu,

-        objekti, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za potrebe zaščite, reševanja in pomoči in

-        gozdnih cest, če gre za sofinanciranje obnove, za katerega se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi.

(2)Občini se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč tudi za nakup in komunalno ureditev stavbnih zemljišč za nadomestitev objektov, ki jo je treba izvesti zaradi ogroženosti na vplivnem območju naravne nesreče.

(3)Občini se dodelijo sredstva iz prejšnjega odstavka, če prenese komunalno opremljena stavbna zemljišča v last upravičenca in če upravičenec prejšnje stavbno zemljišče prenese državi v last. Občina v primeru odplačnega prenosa zemljišča v last upravičenca sredstva, prejeta za nakup komunalno opremljenega stavbnega zemljišča, vrne v proračun države.

(4)Občini se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč, če je za namene, določene s predpisi na področju javnih financ, porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu, v katerem se izvajajo ukrepi odprave posledic naravne nesreče na njenih stvareh.

(5)Če se na območju občine izvajajo geotehnični ukrepi zaradi varstva stvari, ki so v lasti občine ali v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj je občina, , ali v lasti osebe zasebnega prava, se dodelijo sredstva državnega proračuna za izvedbo geotehničnih ukrepov, če je občina za namene, določene s predpisi na področju javnih financ, porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu, v katerem se geotehnični ukrepi izvajajo. Za prihodke proračuna občine se štejejo prihodki, ki se kot lastni prihodki občine upoštevajo pri izračunu sredstev za finančno izravnavo iz državnega proračuna.

(6)Če je občina v tekočem letu svoja sredstva proračunske rezerve že porabila skladno z nameni iz predpisov na področju javnih financ, se ji za odpravo posledic nove naravne nesreče v tem letu ali za izvedbo novih geotehničnih ukrepov v tem letu dodelijo sredstva državnega proračuna ne glede na pogoj v zvezi z uporabo svojih sredstev proračunske rezerve iz četrtega in petega odstavka tega člena.

(7)Če je občina v letu nastanka naravne nesreče porabila za odpravo posledic nesreč na svojih stvareh svojih proračunskih sredstev več, kakor je njena proračunska rezerva v tem letu, se razlika med porabljenimi proračunskimi sredstvi občine in njeno proračunsko rezervo v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu naravne nesreče upošteva pri njenih obveznostih financiranja odprave posledic nesreč iz četrtega in petega odstavka tega člena. Če pa višina teh proračunskih sredstev občine presega obveznosti občine po tem zakonu, pa se ji presežna sredstva vrne v njen proračun.

(1)Sredstva se za odpravo posledic nesreč dodelijo osebi javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država ali občina, za obnovo stvari v lasti te osebe, če jo uporablja za izvajanje svoje dejavnosti in se zanjo ne zagotavljajo investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela v državnem ali občinskem proračunu in če v proračunskem letu, v katerem se izvaja obnova, porabi vsa sredstva, ki so v njenem finančnem načrtu namenjena za investicijska, investicijsko-vzdrževalna in vzdrževalna dela.

(2)Za obnovo stanovanjske stavbe ali posameznega stanovanja v lasti osebe javnega prava iz prejšnjega odstavka se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč osebi javnega prava pod pogoji iz 25. člena tega zakona.

(1)Ne glede na določbe 16., 17. in 18. člena tega zakona se sredstev za odpravo posledic nesreč ne more dodeliti za obnovo zemljišč v gozdovih, razen če gre za obnovo gozdnih cest, za obnovo kmetijskih zemljišč pa samo, če je bil njihov lastnik ali najemnik v času nastanka naravne nesreče vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, in gozdna cesta ali kmetijsko zemljišče ni na plazovitem območju, določenem v skladu s predpisom, ki ureja vode.

(2)Ne glede na določbe 16. člena tega zakona se sredstva iz četrte alinee 16. člena lahko uporabijo tudi za obnovo v po naravnih nesrečah poškodovanih sestojih gozdov v zasebni lasti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdovi.

(1)Sredstva za odpravo posledic nesreč se dodelijo osebi zasebnega prava za obnovo objektov, ki so v njeni lasti in so namenjeni stalnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti.

(2)Sredstva za odpravo posledic nesreč se dodelijo tudi za obnovo kmetijskih zemljišč v lasti oseb zasebnega prava, če je bil njihov lastnik v času nastanka naravne nesreče vpisan v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, in zemljišče ni na poplavnem območju, določenem v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

(3)Vlada podrobneje določi merila za določitev zemljišč in objektov, za katere se lahko osebi zasebnega prava dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč.

Ne glede na pogoje iz 16. do 20. člena tega zakona se lastniku objekta dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč, če je objekt na dan nastanka nesreče z aktom razglašen za kulturni spomenik ali se nahaja na območju naravne vrednote oziroma na zavarovanem območju v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, in je namenjen varstvu oziroma upravljanju zavarovanega območja.

(1)Za obnovo stvari iz 16. člena tega zakona se iz proračunske rezerve dodelijo sredstva v višini, ki je za obnovo v proračunskem letu, v katerem se zagotavljajo sredstva za obnovo iz proračunske rezerve, predvidena v programu odprave posledic nesreče.

(2)Občini se dodeli za obnovo stvari iz 17. člena tega zakona sredstva za odpravo posledic nesreč v višini, ki je za obnovo predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, zmanjšani za sredstva, ki jih je občina sama namenila za obnovo skladno z določbami 17. člena tega zakona.

(3)Osebi javnega prava se dodeli za obnovo stvari iz prvega odstavka 18. člena tega zakona sredstva za odpravo posledic nesreč v višini, ki je za obnovo predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, zmanjšani za sredstva, ki jih je sama namenila za obnovo skladno z določbami 18. člena tega zakona.

(4)Pri določitvi obsega izvedenih del za obnovo objektov gospodarske javne infrastrukture in stvari iz prejšnjih odstavkov je treba upoštevati, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu uporabijo samo za vzpostavitev stanja na objektu gospodarske javne infrastrukture ali na stvari, kakršno je bilo pred nastankom naravne nesreče.

(1)Za obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava se lahko dodeli največ 30%, oziroma za objekt, ki je zavarovan za škodo zaradi te naravne nesreče, največ 40% vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, in gre za objekt, v katerem je lastnik objekta na dan nastanka naravne nesreče izvajal dejavnost.

(2)Za obnovo objekta, ki jo je oseba zasebnega prava na dan nastanka nesreče dajala v najem za izvajanje dejavnosti drugi osebi, se lahko dodeli največ 10%, oziroma največ 20%, če je objekt za škodo zaradi te naravne nesreče zavarovan, vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče.

(3)Zavarovan za škodo zaradi naravne nesreče je objekt, za katerega lastnik izkaže, da mu je zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovalnih zneskov za škodo na objektu v višini, ki ni manjša od 40% ocene neposredne škode na objektu če gre za potres, oziroma od 60% ocene neposredne škode na objektu, če gre za druge naravne nesreče.

(4)Če gre za odpravo posledic zemeljskih ali snežnih plazov, se za obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko dodeli največ 60% vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, oziroma največ 40% teh sredstev, če je oseba dajala objekt v najem.

(5)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lastnik objekta ni upravičen do sredstev za odpravo posledic nesreč, če je višina sredstev, ki so potrebna za obnovo objekta, manjša od stroškov za novo gradnjo prostorov enakega namena s površino, ki je enaka 5% neto tlorisne površine objekta v obnovi.

(6)Pri določitvi obsega potrebnih del za obnovo objekta iz prejšnjih odstavkov je treba upoštevati, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu uporabijo samo za vzpostavitev stanja na objektu, kakršno je bilo pred nastankom naravne nesreče. Če gre za novo gradnjo objekta ali nadomestitev objekta, se sredstva za odpravo posledic nesreč dodelijo lastniku objekta samo za objekt ali del objekta, ki ima enako neto tlorisno površino, kot jo je imel objekt, za katerega je lastnik upravičen do sredstev po tem zakonu, pred nastankom naravne nesreče.

(7)Pri določitvi višine sredstev, ki se jih dodeli za obnovo objekta iz prvega in drugega odstavka tega člena, je treba upoštevati, da vsota vseh sredstev državnega in občinskega proračuna, ki so dodeljena lastniku objekta za obnovo, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na objektu ne sme presegati 80% sredstev, ki jih je za obnovo objekta potrdila komisija za odpravo posledic nesreč.

(8)Če ima oseba zasebnega prava v lasti več objektov, za katere je upravičena do sredstev za odpravo posledic nesreč po določbah tega člena, se vodi postopek dodeljevanja sredstev za obnovo vsakega objekta posebej.

(9)Vlada podrobneje določi način izračuna višine sredstev, ki so dodeljena osebi zasebnega prava za obnovo objekta iz prvega in drugega odstavka tega člena, pri čemer upošteva:

-        da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna oceni neposredne škode na objektu,

-        da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna razmerju med neto tlorisno površino objekta na dan nastanka naravne nesreče in neto tlorisno površino obnovljenega objekta in

-        da se lahko količnik med dodeljeno višino sredstev in oceno neposredne škode na objektu s starostjo objekta veča.

(1)Za obnovo gozdnih cest in kmetijskih zemljišč v lasti oseb zasebnega prava se ob upoštevanju pogojev iz 20. člena tega zakona lahko dodeli največ 50% vseh sredstev, ki so za obnovo poškodovanih gozdnih cest ali kmetijskih zemljišč predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče.

(2)Če stroški obnove kmetijskega zemljišča iz prejšnjega odstavka presegajo tržno vrednost za taka zemljišča, se sredstva za odpravo posledic nesreč lahko uporabijo le za odkup zemljišča v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami.

(3)Odkup kmetijskega zemljišča se izvede, če lastnik zemljišča v prodajo zemljišča državi privoli in če sredstva za odkup ne presegajo višine sredstev, ki se jih lahko dodeli lastniku za obnovo zemljišča po določbah prvega odstavka tega člena.

(1)Postopek dodeljevanja sredstev za odpravo posledic nesreč se za obnovo stanovanjske stavbe vodi za vsako stanovanje v stavbi posebej.

(2)Višina sredstev, ki so potrebna za obnovo posameznega stanovanja, se izračuna iz sorazmernega dela sredstev, ki so za obnovo stanovanjske stavbe predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, izračunanega na podlagi neto tlorisne površine, ki pripada temu stanovanju.

(3)Za obnovo posameznega stanovanja v lasti osebe zasebnega prava se lahko dodeli največ 40%, oziroma za stanovanje, ki je zavarovano za škodo zaradi te naravne nesreče, največ 60% vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, če gre za stanovanje, v kateri ima stalno prebivališče lastnik stanovanja ali njegov ožji družinski član.

(4)Zavarovano za škodo zaradi naravne nesreče je stanovanje, za katerega lastnik izkaže, da mu je zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovalnih zneskov za škodo na stanovanju v višini, ki ni manjša od 30% ocene neposredne škode na stanovanju če gre za potres, oziroma od 50% ocene neposredne škode na stanovanju, če gre za druge naravne nesreče.

(5)Za obnovo stanovanja v lasti osebe zasebnega prava, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka tega člena, in za obnovo stanovanja v lasti osebe javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je država ali občina, se lahko dodeli največ 30%, oziroma za stanovanje, ki je zavarovano za škodo zaradi te naravne nesreče, največ 40% vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, če je bilo stanovanje naseljeno na dan nastanka nesreče.

(6)Za obnovo stanovanja, v katerem na dan nastanka naravne nesreče lastnik stanovanja ali njegov ožji družinski član ni imel prijavljenega stalnega prebivališča in ki niti ni bilo naseljeno in se nahaja v objektu, zgrajenem na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, se lahko dodeli največ 30 % vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja. Za stanovanje, ki je zavarovano za škodo zaradi te naravne nesreče, se lahko dodeli največ 40 % vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja. Do sredstev za obnovo po tem odstavku je upravičen lastnik stanovanja, ki nedvoumno dokaže namen, da je gradnja namenjena za reševanje edinega ali nujnega stanovanja lastnika ali njegovega ožjega družinskega člana, in ki nima v lasti drugega, po površini primernega stanovanja, ali ga nima njegov ožji družinski član. Reševanje edinega ali nujnega stanovanja po tem odstavku pomeni nakup, gradnjo, prenovo ali dograditev, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti drugega stanovanja za lastnika ali njegovega ožjega družinskega člana, ki mu je sedanja stanovanjska rešitev potekla ali pa te možnosti nima zagotovljene in nima v lasti drugega, po površini primernega stanovanja. V zvezi z dodelitvijo sredstev po tem odstavku poda mnenje komisija za odpravo posledic naravnih nesreč.

(7)Če gre za odpravo posledic udorov ali zemeljskih oziroma snežnih plazov, se ne glede na določbe tretjega, petega in šestega odstavka tega člena za obnovo posameznega stanovanja iz tretjega odstavka tega člena dodeli največ 60 % vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, in za stanovanje iz petega in šestega odstavka tega člena največ 40 %.

(8)Ne glede na določbe tretjega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena lastnik stanovanja ni upravičen do sredstev za odpravo posledic nesreč, če je višina sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, manjša od stroškov za novo gradnjo stanovanjskih prostorov, katerih površina je enaka 5 % neto tlorisne površine stanovanja v obnovi, ali manjša od 50 % povprečne višine sredstev, izračunane v okviru posameznega programa za odpravo posledic nesreče kot povprečje vseh potrjenih škod na stanovanjih, če je za posamezno naravno nesrečo za lastnika to ugodneje.

(9)Pri določitvi obsega potrebnih del za obnovo stanovanja, je treba upoštevati, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu uporabijo samo za vzpostavitev bivanja v prostorih stanovanja, katerih neto tlorisna površina je enaka standardni stanovanjski površini.

(10)Če je v programu odprave posledic nesreče za obnovo stanovanjske stavbe določena gradnja nove stanovanjske stavbe ali nadomestitev stanovanjske stavbe, se sredstva za odpravo posledic nesreč dodelijo v višini, ki je določena v skladu s tretjim, petim, šestim ali sedmim odstavkom tega člena za gradnjo stanovanjske stavbe, v kateri neto tlorisna površina stanovanj ne presega standardnih stanovanjskih površin.

(11)Standardna stanovanjska površina se izračuna na podlagi števila stanovanj v stavbi, števila oseb s stalnim prebivališčem v posameznem stanovanju in naslednjih meril:

-        za eno ali dve osebi v stanovanju je standardna stanovanjska površina v enostanovanjski stavbi 90 m², v dvostanovanjski stavbi 75 m² in v tri ali več stanovanjski stavbi 60 m²,

-        za tri osebe v stanovanju je standardna stanovanjska površina v enostanovanjski stavbi 100 m², v dvostanovanjski stavbi 85 m² in v tri ali več stanovanjski stavbi 76 m²,

-        za štiri osebe v stanovanju je standardna stanovanjska površina v enostanovanjski stavbi 115 m², v dvostanovanjski stavbi 95 m² in v tri ali več stanovanjski stavbi 85 m²,

-        za pet oseb v stanovanju je standardna stanovanjska površina v enostanovanjski stavbi 130 m², v dvostanovanjski stavbi 115 m² in v tri ali več stanovanjski stavbi 102 m², in

-        za več kot pet oseb v stanovanju se izračuna standardna stanovanjska površina tako, da se za vsako nadaljnjo osebo doda 6 m².

(12)Vlada podrobneje določi način izračuna višine sredstev, ki so dodeljena upravičencu iz tretjega in četrtega odstavka tega člena za obnovo posameznega stanovanja, pri čemer upošteva:

-        da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna oceni neposredne škode na stanovanju,

-        da je lahko količnik med dodeljeno višino sredstev in škodo na stanovanju večji, če je stanovanjska stavba starejša,

-        da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna razmerju med standardno stanovanjsko površino in neto tlorisno površino obnovljene stavbe, v primeru gradnje nove stavbe ali nadomestitve stavbe pa razmerju med standardno stanovanjsko površino in neto tlorisno površino stavbe na dan nastanka naravne nesreče.

(13)Pri določitvi višine sredstev, ki se dodelijo za obnovo stanovanja, je treba upoštevati, da vsota vseh sredstev državnega in občinskega proračuna, ki so dodeljena lastniku stanovanja za obnovo, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na stanovanju ne sme presegati 90% sredstev, ki jih je za obnovo stanovanja potrdila komisija za odpravo posledic nesreč.

(14)Če je v programu odprave posledic nesreče za obnovo stanovanjske stavbe določena obnova skupnih prostorov in delov več stanovanjske stavbe, se ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, vodi postopek dodeljevanja sredstev za odpravo posledic nesreč skupaj za celotno stanovanjsko stavbo, če lastniki v vlogi za dodelitev sredstev za odpravo posledic nesreč to zahtevajo.

(1)Za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva v lasti osebe zasebnega prava se lahko dodeli od sredstev, predvidenih v programu odprave posledic škode v kmetijstvu, za odpravo posledic naravne nesreče največ 60 %, če gre za odpravo posledic naravne nesreče in je objekt zavarovan.

(2)Zavarovan za škodo zaradi naravne nesreče je gospodarski objekt kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka, za katerega lastnik izkaže, da mu je zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovanih zneskov za škodo na objektu v višini, ki ni manjša od:

-        20% ocene neposredne škode na objektu, če gre za odpravo posledic potresa,

-        40% ocene neposredne škode na objektu, če gre za odpravo posledic drugih naravnih nesreč razen neugodnih vremenskih razmer,

-        (črtana).

(3)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se lahko za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva dodeli največ 60% vseh sredstev, ki so za obnovo objekta predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, če gre za odpravo posledic zemeljskih ali snežnih plazov.

(4)Pri določitvi obsega potrebnih del za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva je treba upoštevati, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po tem zakonu uporabijo samo za vzpostavitev stanja na objektu, kakršno je bilo pred nastankom naravne nesreče. Če gre za novo gradnjo objekta ali nadomestitev objekta, se sredstva za odpravo posledic nesreč dodelijo lastniku objekta samo za objekt ali del objekta, ki ima enako neto tlorisno površino, kot jo je imel objekt, za katerega je lastnik upravičen do sredstev po tem zakonu, pred nastankom naravne nesreče.

(5)Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lastnik gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva ni upravičen do sredstev za odpravo posledic nesreč, če je višina sredstev, ki so potrebna za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva, manjša od stroškov za novo gradnjo po namenu enakih prostorov, katerih površina je enaka 5% neto tlorisne površine gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva v obnovi, ali manjša od 50% povprečne višine sredstev, izračunane v okviru posameznega programa za odpravo posledic nesreče kot povprečje vseh potrjenih škod na gospodarskih objektih kmetijskih gospodarstev, kar je ugodneje za upravičenca.

(6)Pri določitvi višine sredstev, ki se jih dodeli za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva, je treba upoštevati, da vsota vseh sredstev državnega in občinskega proračuna, ki so dodeljena lastniku objekta za obnovo, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na objektu ne sme presegati 80% sredstev, ki jih je za obnovo objekta potrdila komisija za odpravo posledic nesreč.

(7)Če ima oseba zasebnega prava v lasti več gospodarskih objektov kmetijskega gospodarstva, za katere je upravičena do sredstev za odpravo posledic nesreč po določbah tega člena, se vodi postopek dodeljevanja sredstev za obnovo vsakega objekta posebej.

(8)Za gospodarski objekt kmetijskega gospodarstva se šteje tudi objekt za vzrejo vodnih organizmov, v stroške obnove takega objekta pa se prištevajo tudi stroški vzpostavitve matične jate v stanje pred nastankom naravne nesreče.

(9)Vlada podrobneje določi način izračuna višine sredstev, ki so dodeljena osebi zasebnega prava za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva, pri čemer upošteva:

-        da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna oceni neposredne škode na objektu,

-        da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna razmerju med neto tlorisno površino objekta na dan nastanka naravne nesreče in neto tlorisno površino obnovljenega objekta in

-        da se lahko količnik med dodeljeno višino sredstev in oceno neposredne škode na objektu s starostjo objekta veča.

(10)V predpisu iz prejšnjega odstavka vlada določi vrste objektov, ki se jih po določbah tega člena šteje za gospodarske objekte kmetijskega gospodarstva.

(1)Oseba iz tretjega in četrtega odstavka 25. člena tega zakona, ki je za obnovo stanovanja upravičena do sredstev za odpravo posledic nesreč, lahko pridobi za obnovo stanovanja stanovanjsko posojilo pri javnem stanovanjskem skladu ne glede na višino dodeljenih sredstev za odpravo posledic nesreč.

(2)Sredstva stanovanjskih posojil se štejejo kot lastna sredstva upravičenca.

(3)Najvišji odobreni znesek stanovanjskega posojila iz prvega odstavka tega člena je lahko enak razliki med višino sredstev, ki je potrebna za obnovo stanovanja, in dodeljenih sredstev za odpravo posledic nesreč za obnovo stanovanja.

(4)Stanovanjsko posojilo se odobri z rokom vračila do 15 let. Posojilojemalec mora odobreno posojilo zavarovati. Koriščenje odobrenega posojila je dokumentarno. Posojilo se odplačuje v mesečnih anuitetah. Prva anuiteta zapade v plačilo dve leti po dodelitvi posojila.

(5)Odobreno posojilo se obrestuje skladno s pogoji, ki veljajo za stanovanjska posojila, pridobljena pri javnem stanovanjskem skladu z enakim rokom vračila.

(6)Sredstva posojil lahko pridobijo upravičenci iz prvega odstavka tega člena na podlagi vloge, ki jo morajo vložiti do roka, ki je določen v programu odprave posledic nesreče.

(7)Vsebino vloge in potrebno dokumentacijo določi javni stanovanjski sklad.

(1)Če upravičenec iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona nima dovolj lastnih sredstev in če zaradi nizkih dohodkov tudi drugi lastniki stanovanja ali stanovalci v njem ne morejo pridobiti za obnovo stanovanja potrebnega stanovanjskega posojila po tem zakonu, se lahko občini dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč v višini, ki je enaka razliki med sredstvi, potrebnimi za obnovo stanovanja, ter sredstvi, ki so bila upravičencu dodeljena ali jih je kot posojilo pridobil po določbah tega zakona.

(2)Občini se dodelijo sredstva za odpravo posledic nesreč v višini iz prejšnjega odstavka, če v to lastniki stavbe ali dela stavbe, ki pripada stanovanju, privolijo in dovolijo občini za čas 20 let vpis hipotekarne pravice na stanovanjski stavbi ali na delu stavbe, ki pripada stanovanju, v sorazmernem deležu sredstev, ki so se za obnovo stanovanja dodelila občini.

(3)Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko dodelijo v višini, ki zagotavlja, da mesečna anuiteta stanovanjskega posojila ne presega polovice ugotovljenega dohodka lastnikov stanovanja ter stanovalk in stanovalcev (v nadaljnjem besedilu: stanovalec) v njem, zmanjšanega za minimalni dohodek lastnikov in stanovalcev, pri čemer se minimalni in ugotovljeni dohodek lastnikov in stanovalcev ugotavlja na način, kot ga za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči določajo predpisi, ki urejajo socialno varstvo.

(4)Vlada podrobneje določi način in merila za ugotavljanje upravičenosti lastnika stanovanja, na podlagi katere se zagotovijo za obnovo stanovanja sredstva za odpravo posledic nesreč na način iz prvega odstavka tega člena.

Za obnovo objekta, ki je z aktom razglašen za kulturni spomenik ali je z aktom razglašen za objekt, ki je namenjen varstvu naravne znamenitosti, se lastniku objekta dodelijo vsa sredstva, ki jih je komisija za odpravo posledic nesreč potrdila za obnovo objekta.

(1)Državni organ, ki je zadolžen za vzdrževanje stvari v državni lasti, je pristojen za izvajanje obnove objektov gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in stvari iz 16. člena tega zakona.

(2)Občina, ki so ji dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, je pristojna za izvajanje obnove stvari iz 17. člena tega zakona.

(3)Ministrstvo, pristojno za naravne vire, je pristojno za izvajanje obnove:

-        stvari v lasti oseb javnega prava iz 18. člena tega zakona,

-        zemljišč in objektov v lasti oseb zasebnega prava in

-        objektov, ki so z aktom razglašeni za kulturni spomenik ali so z aktom razglašeni za objekte, ki so namenjen varstvu naravne znamenitosti, razen če so v lasti države ali osebe javnega prava in se za njih sredstva za investicijska, investicijsko-vzdrževalna ali vzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu.

(4)Ministrstvo, pristojno za naravne vire, zagotovi upravičencem za obnovo stvari iz prejšnjega odstavka svetovanje in pomoč pri načrtovanju in projektiranju ter finančni in gradbeni nadzor pri obnovi stvari.

(5)Vlada podrobneje določi obseg in način svetovanja ter pomoči pri načrtovanju in projektiranju ter obseg in način finančnega in gradbenega nadzora iz prejšnjega odstavka.

(6)Financiranje nalog ministrstva, pristojnega za naravne vire, iz četrtega odstavka tega člena gre v breme sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu.

(1)Sredstva za odpravo posledic nesreč, dodeljena za obnovo stvari po tem zakonu, morajo biti porabljena skladno z namenom njihove uporabe.

(2)Zaradi zagotovitve namenske porabe sredstev iz prejšnjega odstavka morajo upravičenci do sredstev državne pomoči, razen državnih organov in občin, podpisati pogodbo z ministrstvom, pristojnim za naravne vire, o izpolnjevanju obveznosti, ki so določene s tem in drugimi zakoni.

(3)V pogodbi iz prejšnjega odstavka se upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč predvsem zaveže, da bo:

-        izvedel obnovo stvari v celotnem obsegu, ki ga je potrdila komisija za odpravo posledic nesreč,

-        zagotovil nadzor pri obnovi stvari v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,

-        zagotovil namensko porabo dodeljenih sredstev in

-        zagotovil obnovo stvari skladno s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo ter drugimi pogoji iz dovoljenja za poseg v prostor.

(4)Če upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč ne porabi dodeljenih sredstev za odpravo posledic nesreč, je dolžan razliko do dodeljenih sredstev vrniti.

(5)Upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč mora neporabljena sredstva za odpravo posledic nesreč vrniti tudi:

-        če se je iztekel rok, za katerega je v odločbi o dodelitvi sredstev določeno, da se morajo dodeljena sredstva porabiti,

-        zaradi stečaja ali likvidacije pravne osebe,

-        če imetnik odločbe o dodelitvi sredstev preneha izvajati svojo dejavnost.

(6)Če upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč sredstva uporabi nenamensko, je dolžan vrniti celotna nenamensko porabljena sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko so mu bila sredstva nakazana.

(7)Za nenamensko porabo sredstev za odpravo posledic nesreč se šteje tudi poraba sredstev za obnovo stvari, pri kateri niso izpolnjeni predpisani pogoji na področju urejanja prostora in graditve objekta.

(8)Upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč mora neporabljena ali nenamensko uporabljena sredstva vrniti najpozneje v treh mesecih po tem, ko ga na vrnitev sredstev pozove ministrstvo, pristojno za naravne vire. Vrnjena sredstva so izredni prihodek državnega proračuna.

(1)Upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč, ki so mu bila dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, mora predložiti ministrstvu, pristojnemu za naravne vire, zaključno poročilo o njihovi porabi najkasneje v 12 mesecih od dneva, ko so mu bila skladno z določbami tega zakona dodeljena.

(2)Upravičenec do sredstev za odpravo posledic nesreč mora o porabi dodeljenih sredstev poročati ministrstvu, pristojnemu za naravne vire, na njegovo zahtevo tudi pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka.

(1)Sredstva za odpravo posledic nesreč se upravičencem do sredstev za odpravo posledic nesreč, razen državnim organom, dodelijo na podlagi vloge, ki jo morajo predložiti ministrstvu, pristojnemu za naravne vire, v roku iz programa odprave posledic nesreče, ki pa ne sme biti daljši od 12 mesecev.

(2)Ministrstvo, pristojno za naravne vire, po sprejemu programa odprave posledic nesreče na vladi obvesti upravičence do sredstev za odpravo posledic nesreč o roku, v katerem morajo predložiti vloge za dodelitev sredstev za odpravo posledic nesreč.

(3)Ministrstvo, pristojno za naravne vire, pripravi predlog o višini potrebnih sredstev za obnovo stvari in ga predloži komisiji za odpravo posledic nesreč, če je vloga upravičenca popolna in utemeljena in je predlog obnove stvari v skladu s programom odprave posledic nesreče.

(4)Predlog za dodelitev sredstev za odpravo posledic nesreč posameznemu upravičencu predloži vladi v obravnavo in sprejem ministrstvo, pristojno za naravne vire, po predhodni potrditvi komisije za odpravo posledic nesreč.

(5)Minister, pristojen za naravne vire, določi vsebino in obliko vloge upravičencev za dodelitev sredstev za izvajanje obnove na stvareh po tem zakonu.

(1)Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se zagotovijo za vsako koledarsko leto v državnem proračunu.

(2)Višina sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu se določi v državnem proračunu za posamezni pojav škode v kmetijstvu za vsako proračunsko leto posebej na podlagi ocene o potrebnih sredstvih za odpravo posledic iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu.

(3)Če je program odprave posledic škode v kmetijstvu sprejet v letu nastanka škode, se za to proračunsko leto zagotovijo sredstva za izvedbo ukrepov odprave posledic škode v kmetijstvu v okviru sredstev državne proračunske rezerve.

(4)Za posamezni pojav škode v kmetijstvu, za katerega je vlada odločila o uporabi sredstev za odpravo njegovih posledic v septembru ali kasneje, se v prvem proračunskem letu po letu, v katerem je nastala škoda, zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov odprave posledic škode v okviru sredstev državne proračunske rezerve.

(5)Ne glede na drugi odstavek tega člena višino sredstev iz proračunske rezerve za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ki se dodelijo v skladu z Uredbo 1408/2013/EU oziroma točko (b) drugega odstavka ali točko (c) tretjega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, določi vlada na podlagi ocene neposredne škode in ocene o potrebnih sredstvih za odpravo posledic v skladu z a44.a členom tega zakona.

(1)Vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu na podlagi ocene neposredne škode v kmetijstvu in predloga za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(2)Oceno neposredne škode v kmetijstvu in predlog za odpravo posledic škode v kmetijstvu iz prejšnjega odstavka predloži vladi v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izdela pa ju državna komisija za ocenjevanje škode, ustanovljena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami. Predlog za odpravo posledic škode v kmetijstvu obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic škode v kmetijstvu.

(3)Vlada mora pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu upoštevati naslednja merila:

-        sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se lahko uporabijo za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer, če je ocena neposredne škode v kmetijstvu na vseh kmetijskih pridelkih, pri katerih ocena neposredne škode presega 30% običajne letne kmetijske proizvodnje, večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna,

-        če nastane škoda v kmetijstvu na istem kmetijskem pridelku zaporedoma zaradi pojava enakih ali različnih neugodnih vremenskih razmer v vegetacijskem obdobju kmetijske rastline ali v obdobju pridelave kmetijskega pridelka v tekočem letu, se za neposredno škodo na tem kmetijskem pridelku šteje ocena neposredne škode, pridobljena na podlagi ocenjevanja škode v kmetijstvu pred spravilom tega kmetijskega pridelka.

(4)Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora vladi v obravnavo predložiti oceno neposredne škode v kmetijstvu najpozneje v dveh mesecih po običajnem spravilu letine za tiste kmetijske pridelke, katerih proizvodnja je zmanjšana zaradi neugodnih vremenskih razmer na posameznih območjih njegove proizvodnje za več kot 30% običajne letne kmetijske proizvodnje.

(5)K oceni neposredne škode v kmetijstvu iz prejšnjega odstavka je treba priložiti tudi stroške ocenjevanja škode, o pokritju katerih odloči vlada ob sprejemu odločitve o uporabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(1)Program odprave posledic škode v kmetijstvu sprejme vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.

(2)Program odprave posledic škode v kmetijstvu mora biti sprejet najpozneje v treh mesecih po tem, ko je vlada potrdila škodo, sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu pa morajo biti v celoti izplačana upravičencem najpozneje v dveh letih po nastanku škode.

(1)S programom odprave posledic škode v kmetijstvu se določijo:

-        kmetijski pridelki, katerih proizvodnja je zaradi naravne nesreče, za katero ni omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje, zmanjšana za vsaj 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje, ali kmetijski pridelki, katerih proizvodnja je zaradi naravne nesreče, za katero je omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje, zmanjšana za 80 % ali več običajne letne kmetijske proizvodnje,

-        občine, kjer je nastala škoda v kmetijstvu,

-        kmetijstva gospodarstva, ki so upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu,

-        ocena o potrebnih sredstvih za odpravo posledic škode v kmetijstvu in

-        način izplačila sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu upravičencem.

(2)Izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka se financira v breme sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(3)Če odprava posledic škode v kmetijstvu traja več proračunskih let, morajo biti v programu odprave posledic škode v kmetijstvu določene tudi obvezne vsebine letnih programov ter roki, v katerih jih mora ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, predložiti vladi v sprejem. Z letnim programom odprave posledic škode v kmetijstvu se za posamezno proračunsko leto podrobneje določijo predvsem upravičenci do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu ter sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(1)Če so skladno s programom odprave posledic škode v kmetijstvu sredstva za izvajanje ukrepov iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu zagotovljena v okviru sredstev državne proračunske rezerve, opravlja izplačila za škodo v kmetijstvu ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi dokumentacije, ki jo predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

(2)Sredstva za izvajanje programa odprave posledic škode v kmetijstvu v proračunskem letu, v katerem se za odpravo škode v kmetijstvu ne zagotavljajo sredstva proračunske rezerve skladno s 34. členom tega zakona, zagotavlja v okviru svojih finančnih načrtov ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

(3)Sredstva za izvajanje ukrepov iz programa odprave posledic škode na kmetijskih zemljiščih v lasti občine se za posamezno proračunsko leto dodelijo občini, če je občina za namene, določene s predpisi na področju javnih financ, porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 1,5% prihodkov proračuna v proračunskem letu, v katerem se izvajajo ukrepi za odpravo posledic škode v kmetijstvu na njenih zemljiščih.

(4)Če je občina v tekočem letu svoja sredstva proračunske rezerve že porabila skladno z nameni iz predpisov na področju javnih financ, se ji za odpravo posledic škode v kmetijstvu na njenih zemljiščih dodelijo sredstva državnega proračuna ne glede na pogoj v zvezi z uporabo sredstev proračunske rezerve iz prejšnjega odstavka.

(1)Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se lahko dodelijo fizični ali pravni osebi, ki na ozemlju Republike Slovenije obdeluje kmetijska zemljišča ali proizvaja kmetijske pridelke, če je v času pojava naravne nesreče kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.

(2)Oseba iz prejšnjega odstavka je upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu:

-        če ji ni omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje in

-        za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da je njihova proizvodnja v obdobju ugotavljanja posledic naravne nesreče manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za vsaj 30 %.

(3)Oseba iz prvega odstavka tega člena je upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu:

-        če ji je omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje in

-        za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da je njihova proizvodnja v obdobju ugotavljanja posledic naravne nesreče manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za 80 % ali več.

(1)Upravičencu iz prejšnjega člena se za odpravo posledic škode v kmetijstvu za posamezni kmetijski pridelek dodelijo sredstva v višini do največ:

-        40 % ocene neposredne škode ali za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost do največ 45 % ocene neposredne škode, če škoda v kmetijstvu nastane zaradi naravne nesreče, za katero na območju Republike Slovenije ni mogoče skleniti zavarovanja, ki krije najmanj 50 % običajne letne proizvodnje upravičenca ali dohodka od proizvodnje in statistično najpogostejša podnebna tveganja, za katera je zagotovljeno zavarovanje;

-        30 % ocene neposredne škode ali za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost do največ 40 % ocene neposredne škode, če je za odpravo škode v kmetijstvu mogoče skleniti zavarovanje, ki krije najmanj 50 % povprečne letne proizvodnje upravičenca ali dohodka od proizvodnje in statistično najpogostejša podnebna tveganja, za katera je zagotovljeno zavarovanje;

(2)Sredstva, ki se upravičencu dodelijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu, se zmanjšajo za 50 %, razen če se dodelijo upravičencu, ki je sklenil zavarovanje kmetijske proizvodnje, ki krije najmanj 50 % njegove letne kmetijske proizvodnje.

(3)Pri določitvi višine sredstev, ki se jih upravičencu dodeli za odpravo posledic škode v kmetijstvu, je treba zagotoviti, da za posamezni kmetijski pridelek vsota dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu po tem zakonu, kakršnih koli drugih sredstev iz državnega proračuna za odpravo posledic škode v kmetijstvu, sredstev občinskih proračunov, ki so dodeljena upravičencu kot neposredno izplačilo za odpravo posledic škode v kmetijstvu, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na kmetijskem pridelku na grafično enoto rabe kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: GERK), ne presega 80 %, na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne presega 90 % zmanjšanja vrednosti kmetijske proizvodnje.

(4)Zmanjšanje vrednosti kmetijske proizvodnje iz prejšnjega odstavka se izračuna v skladu z devetim odstavkom 25. člena oziroma osmim odstavkom 37. člena Uredbe 2022/2472/EU.

(5)Če nastane škoda v kmetijstvu na istem kmetijskem pridelku zaporedoma zaradi pojava enakih ali različnih naravnih nesreč, se za neposredno škodo na tem kmetijskem pridelku šteje ocena neposredne škode v kmetijstvu, izdelana pred spravilom tega kmetijskega pridelka.

(6)Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če pristojni inšpektor ugotovi, da je upravičenec proizvajal kmetijski pridelek v letu nastanka škode v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali predpisi, ki urejajo varstvo voda, namenjenih oskrbi s pitno vodo na teh kmetijskih zemljiščih.

(7)Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic suše na območjih iz registra namakalnih sistemov, razen v primerih, ko zaradi pomanjkanja vode namakanje ni bilo mogoče.

(8)Upravičencu se sredstva ne dodelijo, če višina dodeljenih sredstev iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu na upravičenca ne presega 100 eurov.

(1)Za izvajanje ukrepov odprave posledic škode v kmetijstvu so pristojni ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in komisije za ocenjevanje škode, imenovane v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, mora zagotoviti izvajanje vseh nalog iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu, razen tistih, ki jih izvajajo komisije za ocenjevanje škode iz prejšnjega odstavka.

(3)Komisije iz prvega odstavka tega člena morajo:

-        določiti vrsto, čas in geografska območja nastanka tistih neugodnih vremenskih razmer, zaradi katerih obstoji možnost, da bo škoda v kmetijstvu, ocenjena pred spravilom tega kmetijskega pridelka, presegla 30% običajne letne kmetijske proizvodnje,

-        za neugodne vremenske razmere iz prejšnje alinee od ministrstva, pristojnega za okolje, pridobiti meteorološko poročilo,

-        ob spravilu posameznih kmetijskih pridelkov na geografskih območjih iz prve alinee tega odstavka obvestiti upravičence o možnosti prijave škode v kmetijstvu na obrazcu, ki se uporablja tudi za vlogo za pridobitev državne pomoči,

-        organizirati izdelavo ocene neposredne škode v kmetijstvu po posameznih upravičencih za tiste kmetijske pridelke, za katere škoda v kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer presega 30% običajne letne kmetijske proizvodnje,

-        odposlati izpolnjene obrazce o prijavi škode v kmetijstvu in ocene neposredne škode v kmetijstvu ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v roku, ki ga določi vlada ob obravnavi poročila o oceni neposredne škode v kmetijstvu in odločitvi o uporabi sredstev državnega proračuna za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(4)Geografsko območje nastanka neugodnih vremenskih razmer iz prve alinee prejšnjega odstavka ugotovi regijska ali državna komisija za ocenjevanje škode na podlagi meteoroloških, hidroloških podatkov ali drugih dejstev na prizadetem območju.

(1)Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se upravičencu dodelijo na podlagi podatkov o prijavi škode v kmetijstvu iz obrazca o prijavi škode iz prejšnjega člena, ki se uporablja za vlogo za pridobitev državne pomoči.

(2)Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, predloži komisiji za odpravo posledic škode v kmetijstvu predlog dodelitve sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu v potrditev, če je vloga upravičenca popolna in utemeljena in so podatki o škodi v skladu s podatki iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu.

(3)Predlog za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu predloži vladi v obravnavo in sprejem ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, ob predhodni potrditvi komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(5)Upravičenec do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu mora na obrazec za prijavo škode v kmetijstvu iz tretje alinee tretjega odstavka prejšnjega člena poleg podatkov o škodi na kmetijskih pridelkih ter o kmetijskem gospodarstvu, ki ga upravlja, vpisati tudi podatek o zavarovalnici, pri kateri je zavaroval kmetijsko proizvodnjo, ter podatek o višini sredstev, ki mu jih je dodelila občina kot pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(1)Določbe o odpravi posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč po tem zakonu se smiselno uporabljajo tudi za odpravo posledic množičnega pojava rastlinskih škodljivih organizmov ali bolezni živali, za katere se izvajajo programi preprečevanja ali izkoreninjenja, in jih določi vlada na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo.

(2)Geografsko zaokrožena območja so v primeru iz prejšnjega odstavka območja občin, kjer so zaradi obsega pojava rastlinskih škodljivih organizmov ali bolezni živali in njenih posledic v kmetijski proizvodnji osebe iz 39. člena tega zakona upravičene do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(3)Za določitev višine sredstev, ki jih pridobi posamezni upravičenec za odpravo posledic množičnega pojava rastlinskih škodljivih organizmov ali bolezni živali, se uporabljajo določbe 10. člena Uredbe 1857/2006/ES.

(4)Vlada v programu odprave posledic škode v kmetijstvu podrobneje določi primere, v katerih so nosilci kmetijskih gospodarstev zaradi odprave posledic množičnega pojava rastlinskih škodljivih organizmov ali bolezni živali upravičeni do sredstev po tem zakonu.

(1)Upravičenci do pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravne nesreče v skladu z Uredbo 1408/2013/EU oziroma točko (b) drugega odstavka ali točko (c) tretjega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), zadnjič spremenjene s Sklepom Sveta (EU) 2019/1255 z dne 18. julija 2019 o spremembi Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke (UL L št. 196 z dne 24. 7. 2019, str. 1), so osebe iz prvega odstavka 39. člena tega zakona:

-        za tiste kmetijske pridelke na GERK, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da so 100 % poškodovani,

-        za vsa uničena ali drugače v celoti izgubljena proizvodna sredstva, in sicer trajne nasade in plemensko živino.

(2)Upravičencu iz prejšnjega odstavka se za odpravo posledic škode v kmetijstvu za posamezni kmetijski pridelek dodelijo sredstva v višini do največ 30 % ocene neposredne škode.

(3)Pri določitvi višine sredstev, ki se jih upravičencu dodeli za odpravo posledic škode v kmetijstvu, je treba zagotoviti, da za posamezni kmetijski pridelek vsota dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu v skladu s tem členom, kakršnih koli drugih sredstev iz državnega proračuna za odpravo posledic škode v kmetijstvu, sredstev občinskih proračunov, ki so dodeljena upravičencu kot neposredno izplačilo za odpravo posledic škode v kmetijstvu, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na kmetijskem pridelku na GERK ne presega ocene neposredne škode.

(4)Vlada za dodelitev pomoči iz tega člena podrobneje določi pogoje, način izračuna in postopek.

(5)Upravičencu se sredstva ne dodelijo, če višina dodeljenih sredstev iz tega člena na upravičenca ne presega 100 eurov.

(6)Za ukrep po tem členu se ne uporablja zadnji stavek drugega odstavka 35. člena tega zakona.

(1)Sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu se zagotovijo za vsako koledarsko leto v državnem proračunu.

(2)Višina sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu se določi v državnem proračunu za posamezni pojav škode v gospodarstvu za vsako proračunsko leto posebej na podlagi ocene o potrebnih sredstvih za odpravo posledic iz programa odprave posledic škode v gospodarstvu.

(3)Če je program odprave posledic škode v gospodarstvu sprejet v letu nastanka škode, se za to proračunsko leto zagotovijo sredstva za izvedbo ukrepov odprave posledic škode v gospodarstvu v okviru sredstev državne proračunske rezerve.

(4)Za posamezni pojav škode v gospodarstvu, za katerega je vlada odločila o uporabi sredstev za odpravo njegovih posledic v septembru ali pozneje, se v prvem proračunskem letu po letu, v katerem je nastala škoda, zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov odprave posledic škode v okviru sredstev državne proračunske rezerve.

(1)Vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu na podlagi ocene škode v gospodarstvu in predloga za odpravo posledic škode v gospodarstvu.

(2)Oceno škode v gospodarstvu na podlagi metodologije, ki jo prepiše vlada, in predlog za odpravo posledic škode v gospodarstvu iz prejšnjega odstavka izdela ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Oceno škode mora predhodno potrditi državna komisija za ocenjevanje škode, ustanovljena v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, nato pa jo vladi predloži v dokončno potrditev ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)Vlada mora pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč v gospodarstvu upoštevati, da se sredstva državnega proračuna lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena škode na stvareh oziroma škoda v gospodarstvu večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.

(4)Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora vladi predložiti v obravnavo oceno škode v gospodarstvu najpozneje dva meseca po koncu intervencijskih ukrepov, opravljenih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(1)Program odprave posledic škode v gospodarstvu sprejme vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, če ga prej potrdi komisija za odpravo posledic škode v gospodarstvu in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.

(2)Najpozneje tri mesece po tem, ko vlada odloči o posameznem pojavu škode v gospodarstvu, da se za odpravo posledic uporabijo sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu po tem zakonu, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, predloži vladi v obravnavo program odprave posledic škode v gospodarstvu.

(1)S programom odprave posledic škode v gospodarstvu se določijo ukrepi za odpravo škode v gospodarstvu, zlasti pa se določi:

-        vrsta in višina škode,

-        predvidena poraba sredstev v posameznih proračunskih letih,

-        občine, kjer je nastala škoda v gospodarstvu,

-        ocena števila upravičencev do sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu,

-        ocena potrebnih sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu,

-        obrazci za vloge upravičencev,

-        način izplačila sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu.

(2)Če izvajanje ukrepov odprave posledic škode v gospodarstvu traja več proračunskih let, morajo biti v programu odprave posledic škode v gospodarstvu določene tudi obvezne vsebine letnih programih odprave posledic škode ter roki, v katerih jih mora ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, predložiti vladi v sprejetje. Z letnim programom odprave posledic škode v gospodarstvu se za posamezno proračunsko leto podrobneje določi višina sredstev, ki so predvidena za njihovo izvedbo.

(1)Če so sredstva za izvajanje ukrepov iz programa odprave posledic škode v gospodarstvu zagotovljena v okviru sredstev proračunske rezerve, opravlja izplačila za izvedbo ukrepov ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi dokumentacije, ki jo predloži ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

(2)Za zakonito uporabo sredstev proračunske rezerve je odgovorno ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

(3)Sredstva za izvajanje programa odprave posledic škode v gospodarstvu v proračunskem letu, v katerem se za odpravo posledic škode v gospodarstvu ne zagotavljajo sredstva proračunske rezerve skladno s 44.a členom tega zakona, zagotavlja ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

Upravičenci do sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu so gospodarske družbe, podjetniki, posamezniki, zavodi in zadruge s sedežem v Republiki Sloveniji.

(1)Upravičencu se lahko dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu največ v višini 50%, pri škodi na strojih in drugi opremi ter za škodo, nastalo zaradi uničenja zalog in izpada prihodka, ki so bili zavarovani proti naravni nesreči, kakršno je utrpel upravičenec, pa največ v višini 60% škode, ki jo potrdi komisija za odpravo posledic škode v gospodarstvu.

(2)Vlada z uredbo podrobneje določi način izračuna višine sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu, pri čemer upošteva, da je višina dodeljenih sredstev premo sorazmerna oceni škode v gospodarstvu.

(1)Sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu se upravičencem do sredstev za odpravo posledic nesreč dodelijo na podlagi vloge, ki jo morajo predložiti ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo, v roku, določenem v programu odprave posledic škode v gospodarstvu, ta pa ne sme biti daljši od 12 mesecev.

(2)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, po sprejetju programa odprave posledic škode v gospodarstvu obvesti upravičence do sredstev za odpravo posledic škode o roku, v katerem morajo predložiti vloge za dodelitev sredstev za odpravo posledic nastale škode.

(3)Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, pripravi predlog višine potrebnih sredstev za povračilo škode in ga, če je vloga upravičenca popolna in utemeljena in je predlog povrnitve škode v gospodarstvu skladen s programom odprave posledic škode v gospodarstvu, predloži v sprejetje komisiji za odpravo posledic škode v gospodarstvu.

(4)Minister, pristojen za gospodarstvo, določi vsebino in obliko obrazca za prijavo škode v gospodarstvu po tem zakonu.

(1)Ne glede na peti odstavek 106.f člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23; v nadaljnjem besedilu: ZJF) je finančni inženiring tudi ukrep, s katerim država odpravlja posledice naravnih nesreč.

(2)Finančni inženiring po tem zakonu ima lahko obliko kreditov ali garancij, ki so namenjeni odpravi posledic naravne nesreče, in se lahko dodeli le za tisti del škode, ki ni predmet nadomestila škode po drugih ukrepih.

(3)Posamezni posojilni skladi so lahko oblikovani do skupne višine 100 milijonov eurov za odpravo posledic posamezne naravne nesreče, delež vplačil države pa ne sme presegati 30 %. Sredstva države se zagotovijo v računu finančnih terjatev in naložb. Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, določi višino vplačanega deleža države na podlagi izdelane ocene tveganj in absorpcijske sposobnosti potencialnih prejemnikov pomoči. Prva izguba se krije v breme teh sredstev. Sredstva tega sklada morajo biti porabljena v petih letih od ustanovitve posameznega posojilnega sklada. Sredstva se štejejo za porabljena, ko je financiranje končnemu prejemniku odobreno s sklepom izvajalca finančnega inženiringa. Neporabljena sredstva se po izteku roka za porabo v 30 dneh vrnejo v državni proračun. Če porabljena sredstva niso črpana s strani končnih prejemnikov, se vrnejo v državni proračun v šestih mesecih od dneva, ko jih končni prejemniki niso mogli več črpati, vendar ne več kot dve leti po izteku roka za porabo. Ukrep ob ustanovitvi posojilnega sklada predvidi enkratno porabo sredstev.

(4)Garancijska shema po tem zakonu ne sme presegati 100 milijonov eurov. Posamezni upravičenec lahko prejme garancijo, če iz dokumentacije izhaja finančna sposobnost posojilojemalca za vračilo posojila. Garancijska shema je na voljo do porabe sredstev oziroma do dveh let po oblikovanju garancijske sheme. Sredstva se štejejo za porabljena, ko je financiranje končnemu prejemniku odobreno s sklepom posojilodajalca. Neporabljena sredstva se po izteku roka za porabo vrnejo v proračun. V primeru, ko porabljena sredstva niso črpana s strani končnih prejemnikov, se delež sredstev garancije, ki odpade na ta sredstva, vrnejo v proračun v roku enega leta od dne, ko črpanje teh sredstev s strani končnih prejemnikov ni bilo več mogoče. Morebitni donosi iz upravljanja sredstev garancijske sheme finančna institucija iz četrtega odstavka 106.f člena ZJF pripiše vrednosti garancijske sheme. Ukrep ob ustanovitvi predvidi enkratno porabo sredstev.

(5)Za izvajanje finančnega inženiringa za odpravo posledic naravne nesreče v gospodarstvu, vključno s škodo na objektih v lasti upravičencev iz 44.e člena tega zakona, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, pripravi načrt in ključne elemente finančnega inženiringa v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.

(6)Za oblikovanje finančnega inženiringa v obliki posojilnega sklada ali garancijske sheme, ki je namenjen odpravi posledic naravne nesreče in po tem zakonu ne sme presegati 30 milijonov eurov za

-        škodo v kmetijstvu in škodo na kmetijskih zemljiščih za upravičence iz 44.e člena tega zakona in nosilce kmetijskih gospodarstev,

-        škodo v gospodarstvu, ki se nanaša na primarno kmetijsko proizvodnjo in škodo na objektih za opravljanje kmetijske dejavnosti, za nosilce kmetijskih gospodarstev, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ki niso upravičenci iz 44.e člena tega zakona, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo, pripravi načrt izvajanja finančnega inženiringa ter ključne elemente finančnega inženiringa v skladu z drugim odstavkom 106.j člena ZJF. Za izvajanje tega finančnega inženiringa se smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena.

(7)Prejemniki pomoči so upravičenci iz 44.e člena tega zakona, nosilci kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in koncesionarji v skladu z zakonom, ki ureja sladkovodno ribištvo, ki pred naravno nesrečo niso bili v težavah po pravilih o državnih pomočeh in izkazujejo finančno sposobnost vračila posojil.

(8)Za pridobitev kredita ali garancije po tem zakonu morajo prejemniki pomoči iz prejšnjega odstavka predložiti dokazila o višini škode, ki je posledica naravne nesreče. Za dokaz se šteje zapisnik o oceni škode, ki ga je potrdil sodni cenilec, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ali zavarovalniški cenilec, oziroma drugo dokazilo, o katerem se v pogodbi o izvajanju finančnega inženiringa dogovorita Republika Slovenija in izvajalec finančnega inženiringa. Nadzor nad namensko uporabo sredstev se izvaja kot kontrola zapisnika o oceni škode.

(9)Ukrep finančnega inženiringa se lahko izvaja v skladu s 50. členom Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187, str. 1, z dne 26. 6. 2014), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU), Uredbo 2022/2472/EU, Uredbo Komisije (EU) 2022/2473 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 82), ali po pravilu de minimis.

(10)Pri odločanju o višini kredita ali garancije za odpravo posledic naravnih nesreč je treba zagotoviti, da višina pomoči, ki se v primeru kredita ali garancije izračuna kot bruto ekvivalent dotacije in je dodeljena po tem členu, skupaj z vsoto drugih sredstev, dodeljenih po tem zakonu, prejetih donacij in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, ter drugih sredstev, dodeljenih iz državnega in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode.

(11)Če pristojni organ ugotovi, da škoda ni bila pravilno ocenjena ali je upravičenec prejel pomoč po tem zakonu v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upravičencu določi rok za vračilo prekomerno prejete pomoči. Po poteku roka za vračilo prekomerno prejete pomoči in do vračila se upravičencu obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

(12)Določbe tretjega in četrtega odstavka 46.a člena tega zakona se za finančni inženiring iz tega člena ne uporabljajo.

(1)O dodelitvi sredstev za odpravo posledic nesreč v upravnem postopku odloča ministrstvo, pristojno za naravne vire, o dodelitvi sredstev za odpravo škode v kmetijstvu ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, o dodelitvi sredstev za odpravo škode v gospodarstvu pa ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

(2)Odločba mora poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja upravni postopek, vsebovati tudi:

-        podatke o upravičencu,

-        natančen opis razloga oziroma namena za dodelitev sredstev državnega proračuna,

-        obrazložitev izračuna višine dodeljenih sredstev državnega proračuna,

-        rok, v katerem se lahko začne uporaba dodeljenih sredstev,

-        rok, v katerem se morajo uporabiti dodeljena sredstva,

-        obveznosti v zvezi s poročanjem o porabi sredstev, če gre za odpravo posledic naravne nesreče na stvareh, in

-        način izplačila sredstev.

(1)Čas, v katerem se morajo uporabiti dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, je največ 12 mesecev po roku, v katerem je v odločbi o dodelitvi sredstev dovoljen začetek uporabe dodeljenih sredstev.

(2)Čas uporabe sredstev za odpravo posledic nesreč se lahko na podlagi vloge upravičenca podaljša za največ 12 mesecev, če gre za upravičene razloge.

(3)Za postopek podaljšanja roka, v katerem se morajo uporabiti dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč, se smiselno uporabljajo določbe, ki so s tem zakonom določene za dodelitev sredstev za odpravo posledic nesreč.

(1)Za izdajo in vročitev odločbe o dodelitvi sredstev za odpravo škode v kmetijstvu se uporablja postopek iz 36.č in 37. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23).

(2)Če pristojni organ ugotovi, da škoda ni bila pravilno ocenjena ali je upravičenec prejel pomoč po tem zakonu v nasprotju z desetim odstavkom 5. člena tega zakona, v odločbi določi rok za vračilo prekomerno prejete pomoči. Po poteku roka za vračilo prekomerno prejete pomoči in do vračila se upravičencu obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

(3)Upravičenec, ki je uveljavil pomoč po tem zakonu, mora, če je pri njem ali pri osebah, ki skupaj z upravičencem delujejo kot en subjekt s skupnim virom nadzora v smislu tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbi 651/2014/EU ali Uredbe 2022/2472/EU, bila po nastanku naravne nesreče za poslovno leto, v katerem je prišlo do naravne nesreče oziroma za naslednje poslovno leto, sprejeta odločitev glede izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva poteka roka za vračilo prejete pomoči do dneva vračila.

(4)Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev iz prejšnjega odstavka izvaja pristojni organ. Za namene izvajanja nadzora iz prejšnjega stavka pristojni organ pridobi podatke o izplačilu dobička, nakupih lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu od Finančne uprave Republike Slovenije. Vrsto in obliko ter način posredovanja podatkov iz tega odstavka določi pristojni organ.

(1)Za namen odločanja o dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna in nadzoru nad njihovo uporabo pridobijo ministrstvo, pristojno za naravne vire, ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi nesrečami, in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, od upravljavcev zbirk naslednje podatke o upravičencih in njihovih stvareh: 1. iz centralnega registra prebivalstva: EMŠO, osebno ime, stalno prebivališče, začasno prebivališče, naslov za vročanje, generalni status upravičenca in osebno ime njegovih ožjih družinskih članov. Povezovalni znak je EMŠO; 2. iz registra transakcijskih računov: podatek o številki transakcijskega računa. Povezovalni znak je EMŠO ali matična številka; 3. iz katastra nepremičnin: podatke o prostorskih enotah, hišnih številkah, parcelah, stavbah in delih stavb, ki se vodijo v katastru nepremičnin, vključno s podatki o lastniku in upravljavcu, in sicer EMŠO ali matično številko, osebno ime ali firmo, naslov stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča ali sedež. Povezovalni znaki so parcelna številka, številka stavbe ali številka dela stavbe oziroma EMŠO ali matična številka; 4. iz Poslovnega registra Slovenije: matično številko, davčno številko, datum vpisa in izbrisa, pravnoorganizacijsko obliko subjekta, firmo, sedež, šifro in naziv glavne dejavnosti in drugih dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti, podatke o družbenikih (identifikacijska številka, firma in sedež oziroma osebno ime in naslov), poslovnih deležih, ustanoviteljih in zastopnikih. Povezovalni znak je matična ali davčna številka; 5. iz registra kulturne dediščine: enotno identifikacijo dediščine (EID), geolokacijo, naziv enote nepremične dediščine, pravni režim in podrežim, pravni akt in območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Povezovalni znak je geolokacija ali EID; 6. iz registra kmetijskih gospodarstev: osebno ime, naslov stalnega prebivališča nosilca kmetijskega gospodarstva, njegov naslov začasnega prebivališča, osebno ime njegovih ožjih družinskih članov. Povezovalni znak je EMŠO ali matična številka; 7. iz registra pridelovalcev grozdja in vina: osebno ime, naslov stalnega prebivališča fizične osebe, naslov začasnega prebivališča fizične osebe, ime ali firmo pravne osebe z navedbo organizacijske oblike in sedež pravne osebe pridelovalca grozdja. Povezovalni znak je EMŠO ali matična številka; 8. iz evidenc o kmetijskih subvencijah državnega in občinskih proračunov: osebno ime, naslov stalnega prebivališča upravičenca oziroma nosilca kmetijskega gospodarstva, naslov začasnega prebivališča upravičenca oziroma nosilca kmetijskega gospodarstva, osebno ime ožjih družinskih članov nosilca kmetijskega gospodarstva, ime ali firma pravne osebe, ki so ji bila dodeljena sredstva državnega ali občinskega proračuna v skladu s predpisi, ki urejajo posredna in neposredna izplačila v kmetijstvu. Povezovalni znak je EMŠO ali matična številka.

(2)Upravljavec zbirk iz prejšnjega odstavka posreduje podatke na zahtevo ministrstva, pristojnega za naravne vire, ministrstva, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ali ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, brezplačno.

(1)Za dodeljevanje sredstev za odpravo posledic nesreč in sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu ter v zvezi z nadzorom nad uporabo dodeljenih sredstev državnega proračuna po tem zakonu se o osebah, ki so jim bila dodeljena sredstva po tem zakonu, vzpostavi zbirka, ki jo upravlja za dodelitev sredstev pristojno ministrstvo.

(2)Zbirka iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje osebne podatke:

-        osebno ime osebe, ki so ji bila dodeljena sredstva,

-        osebno ime družinskih članov ali članov kmetijskega gospodarstva osebe iz prejšnje alinee,

-        o osebnih dohodkih lastnika stanovanja in dohodkih stanovalcev, če gre za dodelitev hipotekarnih sredstev iz 28. člena tega zakona,

-        o lastništvu stvari, ki so predmet obnove po tem zakonu, in

-        podatke o plačanih tekočih zavarovanjih, ki se nanašajo na stvar, poškodovano ali uničeno zaradi posledic naravne nesreče, ali na škodo v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč.

(3)Podatki iz prejšnjega odstavka so podatki iz vloge za dodelitev sredstev.

(4)Podatki iz zbirke iz prvega odstavka tega člena se hranijo deset let po dodelitvi sredstev državnega proračuna upravičencem, po izteku tega roka pa se izbrišejo.

(5)S podatki, pridobljenimi po tem členu, se ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1)O nadomestitvi objektov se v programu odprave posledic naravne nesreče odloči na podlagi določitve ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče in predpisanih pogojev ter omejitev za graditev objektov na takih območjih.

(2)Ogroženo območje na vplivnem območju poplave sta predvsem poplavno in erozijsko območje, na vplivnem območju zemeljskega plazu plazljivo območje in na vplivnem območju snežnega plazu plazovito območje.

(3)Ogroženo območje na vplivnem območju naravne nesreče določi vlada, pri čemer se uporabljajo za njihovo določanje merila v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami.

(4)Vlada v predpisu o določitvi ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče razvrsti zemljišča na vplivnem območju naravne nesreče v razrede po stopnjah ogroženosti in določi glede na stopnjo ogroženosti zemljišč tudi pogoje za graditev objektov.

(5)Predlog predpisa o določitvi ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče pripravi in predloži vladi v sprejem ministrstvo, pristojno za naravne vire.

(6)Priprava strokovnih podlag in izvedba raziskav za določitev ogroženega območja na vplivnem območju naravne nesreče se financira v breme sredstev za odpravo posledic nesreč.

Obnova objektov prometne infrastrukture, vodne infrastrukture in objektov druge gospodarske javne infrastrukture ter gradnja novih geotehničnih objektov in drugih novih objektov vodne infrastrukture zaradi preprečitve širjenja posledic naravne nesreče ali preprečevanja posledic ponovitve naravne nesreče na vplivnem območju naravne nesreče, je v javno korist.

(1)Zakonska podlaga za nadomestitev objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in jih je treba zaradi ogroženosti ali obnove ali graditve novih objektov vodne infrastrukture ali državne prometne infrastrukture odstraniti, je izvedbeni prostorski akt lokalne skupnosti.

(2)Če za gradnje objektov iz prejšnjega odstavka ni osnove v izvedbenih prostorskih aktih lokalne skupnosti, je treba sprejeti nov izvedbeni prostorski akt lokalne skupnosti oziroma njegovo spremembo ali dopolnitev.

(3)Za pripravo izvedbenega prostorskega akta iz prejšnjega odstavka je odgovorna občina. Ta priprava se financira iz sredstev za odpravo posledic nesreč, zagotovljenih po tem zakonu.

(4)Izvedbeni prostorski akt oziroma njegove spremembe in dopolnitve iz drugega odstavka tega člena se sprejmejo po skrajšanem postopku v skladu s predpisi o urejanju prostora.

(5)Stroški v zvezi s sprejemom izvedbenih prostorskih aktov lokalne skupnosti iz prejšnjih odstavkov se financirajo v breme sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu.

(1)Zakonska podlaga za obnovo objektov gospodarske javne infrastrukture državnega pomena so državni prostorski akti v skladu s predpisi o urejanju prostora.

(2)Če za obnovo gospodarske javne infrastrukture državnega pomena ali gradnjo novih geotehničnih objektov in drugih novih objektov vodne infrastrukture ni osnove v aktih iz prejšnjega odstavka, je treba sprejeti nov državni lokacijski načrt oziroma njegovo spremembo ali dopolnitev.

(1)Investitor za gradnjo objektov državne prometne infrastrukture in vodne infrastrukture ali objektov druge gospodarske javne infrastrukture je država.

(2)Pooblaščeni investitor države za gradnjo objektov državne prometne infrastrukture je ministrstvo, pristojno za promet, za objekte vodne infrastrukture pa ministrstvo, pristojno za naravne vire.

(3)Pooblaščeni investitor opravlja naloge v zvezi s prostorskim in urbanističnim načrtovanjem, finančnim inženiringom, pridobivanjem nepremičnin ter pripravlja, organizira in vodi graditev in obnovo objektov na vplivnem območju naravne nesreče.

Razlastitev nepremičnin v javno korist zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena na vplivnem območju naravne nesreče se izvede na način in po postopku, kot to določajo predpisi o urejanju prostora.

(1)Za potrebe gradenj, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev za odpravo posledic nesreč, se postopki za pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj vodijo ter gradnje izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ta zakon ne določa drugače.

(2)Šteje se, da je izdaja gradbenih dovoljenj za objekte oziroma dela, ki so v zvezi z gradnjami, namenjenimi za odpravo posledic naravnih nesreč, ter izvedba takšnih del, v javno korist.

Zahtevo za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj iz prejšnjega člena vlagajo nosilci izvajanja ukrepov odprave posledic nesreč iz 30. člena tega zakona lahko pa tudi pravna oziroma fizična oseba, ki je po določbah tega zakona upravičena za pridobitev sredstev za odpravo posledic nesreč (v nadaljnjem besedilu: upravičeni investitor).

Upravni organ, pri katerem se vlagajo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnje oziroma dela, ki so v zvezi z gradnjami iz 55. člena tega zakona, in zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja za takšne objekte, je krajevno pristojna upravna enota.

(1)Šteje se, da objekti, ki so potrebni za odpravo posledic nesreč po tem zakonu, nimajo vplivov na okolico, razen če so to objekti, ki so s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, opredeljeni kot objekti, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna zaradi emisij energije ali snovi v okolje.

(2)Ne glede na določbe iz predpisov, ki urejajo graditev objektov, za spremembo namembnosti, ki jo opredeljuje program odprave posledic nesreče, gradbeno dovoljenje ni potrebno, ampak zadostuje lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je takšna spremenjena raba v skladu z izvedbenim prostorskim aktom.

(3)Če upravičeni investitor pravice graditi na nepremičnini, kjer namerava izvajati gradnjo, še nima vpisane v zemljiško knjigo, se za takšno dokazilo lahko uporabijo dokazila iz 56. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002).

(1)Stranka v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt oziroma dela, ki so v zvezi z gradnjo iz 55. člena tega zakona, je samo upravičeni investitor.

(2)Če kdo med postopkom zahteva vključitev v postopek in dokazuje, da ima nameravani objekt vplive na okolje, ki segajo na njegovo nepremičnino, se v nadaljevanju postopka uporabljajo določbe 64. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002).

(1)Šteje se, da je nameravana gradnja, ki se financira ali sofinancira za odpravo posledic nesreč, v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, če je na območju, ki se po določbah tega zakona šteje za območje, ki ga je doletela naravna nesreča in je lokacija takšne gradnje neposredno dostopna z javne ceste oziroma leži tik ob njej ali pa če izpolnjuje pogoje, ki so z zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisane za nadomestno gradnjo.

(2)V primeru objektov, ki so v skladu s prvim odstavkom 58. člena tega zakona opredeljeni kot objekti z vplivi na okolje, se šteje, da so zahteve o sodelovanju javnosti pred izdajo okolje varstvenega soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izpolnjene z javno razgrnitvijo tistega izvedbenega prostorskega akta, na katerem območju naj bi se gradil takšen objekt z namenom odprave posledic naravne nesreče.

(1)Za gradnjo novih objektov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev za odpravo posledic nesreč, se ne plačuje komunalnega prispevka.

(2)Stroški priklopa objektov iz prejšnjega odstavka na objekte gospodarske javne infrastrukture se ne zaračunavajo.

(3)Neplačani komunalni prispevki iz prvega odstavka tega člena se štejejo za namensko plačilo lastnih sredstev občine za izvajanje ukrepov odprave posledic nesreč iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona oziroma za izvajanje geotehničnih ukrepov iz petega odstavka 17. člena tega zakona.

(1)Pri ureditvi gradbišča in izvajanju del, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev za odpravo posledic nesreč, se šteje, kot da se takšna gradnja izvaja kot gradnja v lastni režiji v skladu z določbami 79. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002).

(2)Gradbeni nadzor mora zagotoviti ustrezen nosilec izvajanja ukrepov odprave posledic nesreč iz 30. člena tega zakona.

(1)V najkrajšem možnem času po končani gradnji novega objekta, ki se je financirala ali sofinancirala iz sredstev za odpravo posledic nesreč, oziroma njegovi rekonstrukciji, mora upravičeni investitor pri upravnem organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja.

(2)Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti izjavo projektanta in izjavo osebe, ki je opravljala gradbeni nadzor, da je objekt zgrajen v skladu s predpisi, ter geodetski načrt novega stanja zemljišča.

(3)Upravni organ iz prvega odstavka tega člena izda uporabno dovoljenje brez prej opravljenega tehničnega pregleda, razen če tehnični pregled izrecno ne zahteva nosilec izvajanja ukrepov odprave posledic naravnih nesreč iz 30. člena tega zakona ali upravičeni investitor. V takšnem primeru se tehnični pregled opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja graditev objektov.

(1)Poročilo o izvedbi programa odprave posledic nesreče predloži vladi v sprejem ministrstvo, pristojno za naravne vire.

(2)Poročilo o izvedbi programa odprave posledic škode v kmetijstvu predloži vladi v sprejem ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

(3)Poročilo o izvedbi programa odprave posledic škode v gospodarstvu predloži vladi v sprejetje ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

(4)Sestavni del poročila o izvedbi programa odprave posledic nesreče je tudi poročilo komisije za odpravo posledic nesreč o porabi sredstev za odpravo posledic nesreč, sestavni del poročila o izvedbi programa odprave posledic škode v kmetijstvu poročilo komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, sestavni del poročila o izvedbi programa odprave posledic škode v gospodarstvu pa je poročilo komisije za odpravo posledic škode v gospodarstvu.

(5)Vlada poroča o porabi sredstev za odpravo posledic škode na stvareh, škode v kmetijstvu in škode v gospodarstvu Državnemu zboru Republike Slovenije za vsako proračunsko leto v poročilu, ki ga vlada predloži ob zaključnem računu proračuna.

(1)Inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu obsega nadzorstvo glede izpolnjevanja pogojev za upravičenost oseb do sredstev za odpravo posledic nesreč in do sredstev za odpravo škode v kmetijstvu ter nadzorstvo glede namenske rabe dodeljenih sredstev, če gre za odpravo posledic naravnih nesreč.

(2)Inšpekcijski nadzor upravičencev do sredstev za odpravo posledic nesreč izvajajo inšpektorji ministrstva, pristojnega za naravne vire in prostor, upravičencev do sredstev za odpravo škode v kmetijstvu pa inšpektorji ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

(1)Z globo od 400 do 2.800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v državnem organu in občini, če omogoči, da so sredstva za izvajanje ukrepov uporabljena v nasprotju z določbo prvega odstavka 31. člena tega zakona.

(2)Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje oseba, ki v vlogi za pridobitev sredstev posreduje lažne podatke z namenom, da neupravičeno pridobi sredstva za odpravo posledic nesreč, za odpravo škode v kmetijstvu ali v gospodarstvu,, ter oseba, ki nenamensko uporabi dodeljena sredstva za odpravo posledic nesreč (33., 43., 31., 44.g člen).

Do 1. januarja 2005 se za prekršek, določen v prvem odstavku 66. člena tega zakona z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev kaznuje odgovorna oseba v državnem organu in občini, z denarno kaznijo od 10.000 do 150.000 tolarjev pa posameznik, ki stori prekršek iz drugega odstavka 66. člena tega zakona.

(1)Do vzpostavitve registra kmetijskih gospodarstev iz 6. in 39. člena tega zakona se kot dokazilo uporablja posestni list ali najemna pogodba.

(2)Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ki so nastale zaradi naravnih nesreč v letu 2003 pred uveljavitvijo tega zakona.

(3)Za sredstva državnega proračuna iz tretje alinee četrtega odstavka 40. člena tega zakona se štejejo tudi sredstva, ki jih je upravičenec pridobil na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje sredstev kot pomoč za nadomestilo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni pojavi (Uradni list RS, št. 51/2003 – uradne objave), če gre za odpravo posledic škode v kmetijstvu po tem zakonu zaradi iste naravne nesreče.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.