39. člen ZOPNN
(upravičenci do sredstev)
(1)Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se lahko dodelijo fizični ali pravni osebi, ki na ozemlju Republike Slovenije obdeluje kmetijska zemljišča ali proizvaja kmetijske pridelke, če je v času pojava naravne nesreče kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.
(2)Oseba iz prejšnjega odstavka je upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu:
- če ji ni omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje in
- za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da je njihova proizvodnja v obdobju ugotavljanja posledic naravne nesreče manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za vsaj 30 %.
(3)Oseba iz prvega odstavka tega člena je upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu:
- če ji je omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje in
- za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da je njihova proizvodnja v obdobju ugotavljanja posledic naravne nesreče manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za 80 % ali več.
- UPRS Sodba II U 15/2019-17Upravno sodišče RS · 2021
Neutemeljene so tožbene navedbe, da tožena stranka pri izračunu stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje ne bi smela upoštevati površin vseh njenih kmetijskih zemljišč, pač pa zgolj poškodovane površine. Že iz jezikovne razlage 2. alineje 3. točke 4. člena ZOPNN izhaja, da je treba škodo ugotavljati na celotnem kmetijskem gospodarstvu (torej na vseh zemljiščih). Formula za izračun povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu je skladna z zgoraj citiranimi tretjim odstavkom 39. člena, 1. alinejo prvega odstavka 37. člena in 2. alinejo 3. točke prvega odstavka 4. člena ZOPNN. Opisan način izračuna povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu po presoji sodišča tudi ni neustaven, saj upravičencev ne obravnava neenako.
- UPRS Sodba II U 375/2018-9Upravno sodišče RS · 2021
Niso pravilne navedbe tožene stranke iz obrazložitve drugostopenjskega organa, da zaslišanje stranke v predmetnem primeru ne bi k ničemur doprineslo k drugačni odločitvi, saj so ugotovitve izpeljane iz sistema Ajda v katerega so bili podatki že predhodno vneseni na podlagi ugotovitev komisije. Nesprejemljivo je razumevanje, da v trenutku, ko je v sistem Ajda opravljen vnos podatkov, ni več možnosti dokazovati, da je morebiti pri vnosu prišlo do napak.
- UPRS Sodba II U 363/2018-14Upravno sodišče RS · 2021
Škoda na žitih po odločitvi Vlade Republike Slovenije, ki ji prvi odstavek 37. člena v povezavi s prvim odstavkom 36. člena ZOPNN podeljuje pooblastilo, da določi kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je zaradi neugodnih vremenskih razmer deležna podpore, ni bila predmet ocenjevanja in tudi ne povračila. Zato se površine s posejanim strnim žitom v števcu formule, ki se je uporabila pri izračunu povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu, niso upoštevale. Škoda s ocenjuje na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva. Zato je pravilna odločitev toženke, ki je vse GERK-e, vključno s tistimi z nepoškodovanimi kmetijskimi pridelki, v formuli upoštevala v imenovalcu formule.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 6. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 15/2019-17Upravno sodišče RS · 24. 6. 2021besedilo 2007–2023
Neutemeljene so tožbene navedbe, da tožena stranka pri izračunu stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje ne bi smela upoštevati površin vseh njenih kmetijskih zemljišč, pač pa zgolj poškodovane površine. Že iz jezikovne razlage 2. alineje 3. točke 4. člena ZOPNN izhaja, da je treba škodo ugotavljati na celotnem kmetijskem gospodarstvu (torej na vseh zemljiščih). Formula za izračun povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu je skladna z zgoraj citiranimi tretjim odstavkom 39. člena, 1. alinejo prvega odstavka 37. člena in 2. alinejo 3. točke prvega odstavka 4. člena ZOPNN. Opisan način izračuna povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu po presoji sodišča tudi ni neustaven, saj upravičencev ne obravnava neenako.
- UPRS Sodba II U 375/2018-9Upravno sodišče RS · 12. 5. 2021besedilo 2007–2023
Niso pravilne navedbe tožene stranke iz obrazložitve drugostopenjskega organa, da zaslišanje stranke v predmetnem primeru ne bi k ničemur doprineslo k drugačni odločitvi, saj so ugotovitve izpeljane iz sistema Ajda v katerega so bili podatki že predhodno vneseni na podlagi ugotovitev komisije. Nesprejemljivo je razumevanje, da v trenutku, ko je v sistem Ajda opravljen vnos podatkov, ni več možnosti dokazovati, da je morebiti pri vnosu prišlo do napak.
- UPRS Sodba II U 363/2018-14Upravno sodišče RS · 6. 5. 2021besedilo 2007–2023
Škoda na žitih po odločitvi Vlade Republike Slovenije, ki ji prvi odstavek 37. člena v povezavi s prvim odstavkom 36. člena ZOPNN podeljuje pooblastilo, da določi kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je zaradi neugodnih vremenskih razmer deležna podpore, ni bila predmet ocenjevanja in tudi ne povračila. Zato se površine s posejanim strnim žitom v števcu formule, ki se je uporabila pri izračunu povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu, niso upoštevale. Škoda s ocenjuje na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva. Zato je pravilna odločitev toženke, ki je vse GERK-e, vključno s tistimi z nepoškodovanimi kmetijskimi pridelki, v formuli upoštevala v imenovalcu formule.
- UPRS Sodba II U 357/2018-13Upravno sodišče RS · 13. 1. 2021besedilo 2007–2023
Škodo je treba ugotavljati na celotnem kmetijskem gospodarstvu. Upošteva se celotna letna kmetijska proizvodnja določenega kmetijskega gospodarstva.
- UPRS Sodba I U 2338/2018-14Upravno sodišče RS · 15. 10. 2019besedilo 2007–2023
Toženka je v obrazložitvi pravilno razlagala predpis tako, da se površine, ki so bile poškodovane zaradi pozebe na vinogradih, ne upoštevajo pri izračunu škode oziroma izplačilu pomoči zaradi odprave posledic škode na koruzi v zrnju. Vendar pa iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, ali je bil predpis tj. točka 5.4. Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 pravilno uporabljena, saj prvostopenjski organ svojega izračuna v izpodbijani odločbi sploh ni prikazal. Prikazal ga je šele drugostopenjski organ. Iz tega prikaza (izračunanega odstotka škode) pa ni mogoče preizkusiti, ali je skladen s formulo, ki jo določa točka 5.4. Programa.
- UPRS sodba IV U 103/2015Upravno sodišče RS · 5. 4. 2016besedilo 2007–2023
Vsi podatki o poškodovanih območjih in kulturah so se obdelovali in vnašali v aplikacijo AJDA, ki je predstavljala osnovo tožene stranke za izračun in odločanje o pravici do denarnih sredstev za povračilo škode. Ker pa spornega sadovnjaka ni bilo v aplikaciji, tožena stranka na podlagi dejanskega stanja, na katerega sama, ko je odločala o upravičenosti do povračila škode, ni imela vpliva, tudi ni mogla o škodi na tem sadovnjaku odločiti. To pomeni, da tožena stranka ni ugotavljala dejanskega stanja, ker to temelji na predloženih listinah oziroma vnosu poškodovanih območij in njihovem obsegu v aplikacijo AJDA.