40. člen ZOPNN
(višina dodeljenih sredstev)
(1)Upravičencu iz prejšnjega člena se za odpravo posledic škode v kmetijstvu za posamezni kmetijski pridelek dodelijo sredstva v višini do največ:
- 40 % ocene neposredne škode ali za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost do največ 45 % ocene neposredne škode, če škoda v kmetijstvu nastane zaradi naravne nesreče, za katero na območju Republike Slovenije ni mogoče skleniti zavarovanja, ki krije najmanj 50 % običajne letne proizvodnje upravičenca ali dohodka od proizvodnje in statistično najpogostejša podnebna tveganja, za katera je zagotovljeno zavarovanje;
- 30 % ocene neposredne škode ali za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost do največ 40 % ocene neposredne škode, če je za odpravo škode v kmetijstvu mogoče skleniti zavarovanje, ki krije najmanj 50 % povprečne letne proizvodnje upravičenca ali dohodka od proizvodnje in statistično najpogostejša podnebna tveganja, za katera je zagotovljeno zavarovanje;
(2)Sredstva, ki se upravičencu dodelijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu, se zmanjšajo za 50 %, razen če se dodelijo upravičencu, ki je sklenil zavarovanje kmetijske proizvodnje, ki krije najmanj 50 % njegove letne kmetijske proizvodnje.
(3)Pri določitvi višine sredstev, ki se jih upravičencu dodeli za odpravo posledic škode v kmetijstvu, je treba zagotoviti, da za posamezni kmetijski pridelek vsota dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu po tem zakonu, kakršnih koli drugih sredstev iz državnega proračuna za odpravo posledic škode v kmetijstvu, sredstev občinskih proračunov, ki so dodeljena upravičencu kot neposredno izplačilo za odpravo posledic škode v kmetijstvu, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na kmetijskem pridelku na grafično enoto rabe kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: GERK), ne presega 80 %, na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne presega 90 % zmanjšanja vrednosti kmetijske proizvodnje.
(4)Zmanjšanje vrednosti kmetijske proizvodnje iz prejšnjega odstavka se izračuna v skladu z devetim odstavkom 25. člena oziroma osmim odstavkom 37. člena Uredbe 2022/2472/EU.
(5)Če nastane škoda v kmetijstvu na istem kmetijskem pridelku zaporedoma zaradi pojava enakih ali različnih naravnih nesreč, se za neposredno škodo na tem kmetijskem pridelku šteje ocena neposredne škode v kmetijstvu, izdelana pred spravilom tega kmetijskega pridelka.
(6)Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če pristojni inšpektor ugotovi, da je upravičenec proizvajal kmetijski pridelek v letu nastanka škode v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali predpisi, ki urejajo varstvo voda, namenjenih oskrbi s pitno vodo na teh kmetijskih zemljiščih.
(7)Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic suše na območjih iz registra namakalnih sistemov, razen v primerih, ko zaradi pomanjkanja vode namakanje ni bilo mogoče.
(8)Upravičencu se sredstva ne dodelijo, če višina dodeljenih sredstev iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu na upravičenca ne presega 100 eurov.
- UPRS Sodba II U 375/2018-9Upravno sodišče RS · 2021
Niso pravilne navedbe tožene stranke iz obrazložitve drugostopenjskega organa, da zaslišanje stranke v predmetnem primeru ne bi k ničemur doprineslo k drugačni odločitvi, saj so ugotovitve izpeljane iz sistema Ajda v katerega so bili podatki že predhodno vneseni na podlagi ugotovitev komisije. Nesprejemljivo je razumevanje, da v trenutku, ko je v sistem Ajda opravljen vnos podatkov, ni več možnosti dokazovati, da je morebiti pri vnosu prišlo do napak.
- UPRS sodba IV U 99/2015Upravno sodišče RS · 2016
Ni prišlo do pomanjkanja vode v namakalnem sistemu, zaradi česar namakanje ne bi bilo mogoče, temveč je vzrok v samem hidromelioracijskem sistemu, kar pa ne predstavlja zakonskega dejanskega stanja petega odstavka 40. člena ZOPNN. Gre za takšno napako v tem namakalnem sistemu oziroma nepravilno ravnanje vseh uporabnikov sistema, pri čemer so tožnikove parcele v tem sistemu kot zadnje „najšibkejši člen“, da nedelovanje namakalnega sistema ni mogoče pripisati pomanjkanju vode v njem, kar pa je pogoj za ugoditev vloženemu zahtevku glede spornih GERK-ov. Namen ZOPNN je dodelitev pomoči prizadetim zaradi naravnih nesreč samih, da se jim omogoči nadaljnje izvajanje dejavnosti in ne zaradi tehničnih napak v namakalnem sistemu.
- UPRS sodba U 708/2006Upravno sodišče RS · 2008
Zgolj napačno poimenovanje odločbe (delna namesto začasna odločba) ob ugotovitvi, da je iz nje jasno in nedvoumno razvidno, da je bila tožnici z odločbo dodeljena akontacija (torej predplačilo) sredstev in da bo o dokončno ugotovljeni škodi odločeno s posebno odločbo, ni v ničemer bistveno vplivalo na vsebinsko pravilnost odločbe. Zato je upravni organ ravnal pravilno in zakonito, ko je s kasneje izdano odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, dokončno odmeril sredstva, ugotovil višino prejete akontacije in obračunal razliko med dokončno odmerjenimi in med prejetimi sredstvi akontacije.
Različice besedila: 6Pokaži ▾
- od 4. 11. 2025 · trenutno
- 13. 11. 2023 – 3. 11. 2025
- 3. 8. 2023 – 12. 11. 2023
- 28. 9. 2007 – 2. 8. 2023
- 31. 10. 2005 – 27. 9. 2007
- 25. 7. 2003 – 30. 10. 2005
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1 · EU 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 5. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 375/2018-9Upravno sodišče RS · 12. 5. 2021besedilo 2007–2023
Niso pravilne navedbe tožene stranke iz obrazložitve drugostopenjskega organa, da zaslišanje stranke v predmetnem primeru ne bi k ničemur doprineslo k drugačni odločitvi, saj so ugotovitve izpeljane iz sistema Ajda v katerega so bili podatki že predhodno vneseni na podlagi ugotovitev komisije. Nesprejemljivo je razumevanje, da v trenutku, ko je v sistem Ajda opravljen vnos podatkov, ni več možnosti dokazovati, da je morebiti pri vnosu prišlo do napak.
- UPRS sodba IV U 99/2015Upravno sodišče RS · 3. 5. 2016besedilo 2007–2023
Ni prišlo do pomanjkanja vode v namakalnem sistemu, zaradi česar namakanje ne bi bilo mogoče, temveč je vzrok v samem hidromelioracijskem sistemu, kar pa ne predstavlja zakonskega dejanskega stanja petega odstavka 40. člena ZOPNN. Gre za takšno napako v tem namakalnem sistemu oziroma nepravilno ravnanje vseh uporabnikov sistema, pri čemer so tožnikove parcele v tem sistemu kot zadnje „najšibkejši člen“, da nedelovanje namakalnega sistema ni mogoče pripisati pomanjkanju vode v njem, kar pa je pogoj za ugoditev vloženemu zahtevku glede spornih GERK-ov. Namen ZOPNN je dodelitev pomoči prizadetim zaradi naravnih nesreč samih, da se jim omogoči nadaljnje izvajanje dejavnosti in ne zaradi tehničnih napak v namakalnem sistemu.
- UPRS sodba U 708/2006Upravno sodišče RS · 22. 4. 2008besedilo 2007–2023
Zgolj napačno poimenovanje odločbe (delna namesto začasna odločba) ob ugotovitvi, da je iz nje jasno in nedvoumno razvidno, da je bila tožnici z odločbo dodeljena akontacija (torej predplačilo) sredstev in da bo o dokončno ugotovljeni škodi odločeno s posebno odločbo, ni v ničemer bistveno vplivalo na vsebinsko pravilnost odločbe. Zato je upravni organ ravnal pravilno in zakonito, ko je s kasneje izdano odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, dokončno odmeril sredstva, ugotovil višino prejete akontacije in obračunal razliko med dokončno odmerjenimi in med prejetimi sredstvi akontacije.