Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-B)

V Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo) se v drugem odstavku 1. člena za besedo »zakon« doda besedilo »v skladu z Uredbo Komisije (ES) 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov in o spremembi Uredbe (ES) 70/2001 (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1857/2006/ES),«.

V 3. členu se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »(4) Sredstev po tem zakonu ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji ali na gospodarskih objektih kmetijskih gospodarstev ali za odpravo posledic množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije.

(5)Sredstev po tem zakonu ni mogoče pridobiti, če predhodno niso bili izvedeni vsi agrotehnični ukrepi, načrtovani v okviru kmetijske politike prilagajanja podnebnim spremembam, in drugi načrtovani ukrepi varstva pred naravnimi nesrečami, katerih posledice bi bilo mogoče s temi ukrepi preprečiti ali jih omiliti.

(6)Sredstva po tem zakonu se lahko dodelijo podjetju za odpravo posledic potresa, snežnega plazu, zemeljskega plazu ali poplave ter velikemu podjetju za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer ali množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov ali živalskih bolezni, če so za dodelitev sredstev upoštevane določbe tega zakona in je tako dodelitev državnih sredstev velikim podjetjem potrdila za vsako naravno nesrečo posebej Evropska komisija.«.

V 4. členu se v 1. točki besedilo »na isti kmetijski rastlini« nadomesti z besedilom »na istem kmetijskem pridelku« in besedilo »na kmetijske rastline« z besedilom »na kmetijske pridelke«. V 2. točki se v prvem stavku črta besedilo »vodne infrastrukture«, v drugem stavku pa se besedilo »objektov vodne infrastrukture« nadomesti z besedilom »geotehničnih objektov«. 3. točka se spremeni tako, da se glasi: »3. naravna nesreča je nesreča, ki jo povzroči: – potres, snežni ali zemeljski plaz ali poplava, če povzroči škodo na stvareh, ali – neugodne vremenske razmere, kakor so zmrzal, toča, led ali žled, deževje ali suša, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji in uničijo več kakor 30% običajne letne kmetijske proizvodnje posameznega kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu, ali – množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji. Za neugodne vremenske razmere iz druge alinee prejšnjega odstavka se šteje poleg zmrzali tudi slana, če povzroči zimsko ali spomladansko pozebo na kmetijski rastlini, za deževje pa se šteje neurje, ki skupaj z močnim dežjem povzroči škodo v kmetijski proizvodnji. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka te točke se za naravno nesrečo štejejo tudi neugodne vremenske razmere, če povzročijo škodo na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih ter na gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva in na stvareh, za obnovo katerih je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina;«. 8. točka se spremeni tako, da se glasi: »8. kmetijska proizvodnja je proizvodnja kmetijskega pridelka, pri čemer se za kmetijski pridelek štejejo proizvodi iz Priloge 1 k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, proizvodi, ki so uvrščeni med proizvode KN oznake 4502, 4503 in 4504, ter proizvodi, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko ali mlečne izdelke, razen tistih proizvodov, ki so zajeti z Uredbo Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L št. 17 z dne 21. 1. 2000, str. 22), zadnjič spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1759/2006 z dne 28. novembra o spremembi Uredbe (ES) št. 104/2000 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L št. 335 z dne 1. 12. 2006, str. 3);«. 9. točka se spremeni tako, da se glasi: »9. običajna letna kmetijska proizvodnja je povprečna letna količina kmetijskega pridelka, ki je na podlagi statističnih podatkov dosežena v zadnjih treh letih pred nastankom škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer, ali povprečna letna količina kmetijskega pridelka, izračunana iz statističnih podatkov za tri leta v obdobju zadnjih petih let, pri čemer se ne upoštevajo podatki za leto z največjo in za leto z najnižjo količino kmetijskega pridelka, kar je za nosilce kmetijskih gospodarstev ugodneje pri izračunu državne pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer;«. Dodajo se nove 12., 13. in 14. točka, ki se glasijo: »12. majhno in srednje veliko podjetje je podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge 1 k Uredbi Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13. 1. 2001, str. 33), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1976/2006 z dne 20. decembra 2006 o spremembi Uredb (ES) št. 2204/2002, (ES) št. 70/2001 in (ES) št. 68/2001 glede podaljšanja obdobij uporabe (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 85); 13. veliko podjetje je podjetje, ki ne izpolnjuje pogojev za majhna in srednje velika podjetja iz prejšnje točke; 14. objekt, ki je z aktom razglašen za kulturni spomenik, je objekt ali območje, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, razglašen za kulturni spomenik ali je v času naravne nesreče v postopku razglasitve.«.

V devetem odstavku 5. člena se besedilo »kot neposredno izplačilo v kmetijstvu za odpravo posledic naravnih nesreč v skladu s predpisi, ki urejajo posredna in neposredna izplačila v kmetijstvu, ni večja od tržne vrednosti izpada kmetijskega pridelka« nadomesti z besedilom »kot neposredno izplačilo v kmetijstvu za odpravo posledic naravnih nesreč ni večja od zmanjšanja vrednosti letne kmetijske proizvodnje, ki je nastalo zaradi posledic naravne nesreče.«.

V drugem odstavku 7. člena se beseda »pet« nadomesti z besedo »sedem«, dodata se novi tretja in četrta alinea, ki se glasita: »– en predstavnik ministrstva, pristojnega za kulturno dediščino, – en predstavnik ministrstva, pristojnega za finance,«. V tretjem odstavku se beseda »šest« nadomesti z besedo »sedem«, doda se nova tretja alinea, ki se glasi: »– en predstavnik ministrstva, pristojnega za finance,«. Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Vlada imenuje za vsakega člana komisij iz drugega in tretjega odstavka tega člena tudi njegovega namestnika, ki je predstavnik istega ministrstva, kakor je član komisije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pa imenuje namestnika člana komisije, ki je njen predstavnik v komisiji iz tretjega odstavka tega člena.«.

Tretji odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Vlada mora pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic nesreč upoštevati, da se sredstva državnega proračuna lahko uporabijo za odpravo posledic naravne nesreče, za katero je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.«. V četrtem odstavku se besedi »mesec dni« nadomestita z besedama »dva meseca«, na koncu stavka pa se doda besedilo, ki se glasi: »K oceni neposredne škode na stvareh je treba priložiti tudi stroške ocenjevanja škode, o pokritju katerih odloči vlada ob sprejemu odločitve o uporabi sredstev za odpravo posledic posamezne nesreče.«.

V petem odstavku 17. člena se za besedilom »katere ustanovitelj je občina,« doda besedilo »ali oseba zasebnega prava,« in na koncu stavka doda besedilo, ki se glasi: »Za prihodke proračuna občine se štejejo prihodki, ki se kot lastni prihodki občine upoštevajo pri izračunu sredstev za finančno izravnavo iz državnega proračuna.«. Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Če je občina v letu nastanka naravne nesreče porabila za odpravo posledic nesreč na svojih stvareh svojih proračunskih sredstev več, kakor je njena proračunska rezerva v tem letu, se razlika med porabljenimi proračunskimi sredstvi občine in njeno proračunsko rezervo v višini 1,5% prihodkov proračuna v letu naravne nesreče upošteva pri njenih obveznostih financiranja odprave posledic nesreč iz četrtega in petega odstavka tega člena. Če pa višina teh proračunskih sredstev občine presega obveznosti občine po tem zakonu, pa se ji presežna sredstva vrne v njen proračun.«.

V prvem odstavku 19. člena se besedilo »in ne gre za odpravo posledic zemeljskih plazov« nadomesti z besedilom »in gozdna cesta ali kmetijsko zemljišče ni na plazovitem območju, določenem v skladu s predpisom, ki ureja vode«.

V drugem odstavku 20. člena se besedilo »in gre za odpravo posledic poplav« nadomesti z besedilom »in zemljišče ni na poplavnem območju, določenem v skladu s predpisi, ki urejajo vode«.

Na koncu sedmega odstavka 25. člena se doda besedilo », ali manjša od 50% povprečne višine sredstev, izračunane v okviru posameznega programa za odpravo posledic nesreče kot povprečje vseh potrjenih škod na stanovanjih, če je za posamezno naravno nesrečo za upravičenca to ugodneje«. V devetem odstavku se beseda »potrebna« nadomesti z besedilom »določena v skladu s tretjim, petim ali šestim odstavkom tega člena«. Doda se nov trinajsti odstavek, ki se glasi: »(13) Če je v programu odprave posledic nesreče za obnovo stanovanjske stavbe določena obnova skupnih prostorov in delov več stanovanjske stavbe, se ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, vodi postopek dodeljevanja sredstev za odpravo posledic nesreč skupaj za celotno stanovanjsko stavbo, če lastniki v vlogi za dodelitev sredstev za odpravo posledic nesreč to zahtevajo.«.

V naslovu 26. člena se beseda »kmetije« nadomesti z besedama »kmetijskega gospodarstva«. Prvi in drugi odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(1) Za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva v lasti osebe zasebnega prava se lahko dodeli od sredstev, predvidenih v programu odprave posledic škode v kmetijstvu, za odpravo posledic naravne nesreče največ: – 30%, če gre za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer in je objekt zavarovan, pri čemer vsota dodeljenih sredstev in izplačil zavarovalnih zneskov ne sme presegati 80% predvidenih sredstev za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer, – 40%, če gre za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in je objekt zavarovan, pri čemer vsota dodeljenih sredstev in izplačil zavarovalnih zneskov ne sme presegati 90% predvidenih sredstev za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer, – 60%, če gre za odpravo posledic drugih naravnih nesreč in je objekt zavarovan.«.

(2)Zavarovan za škodo zaradi naravne nesreče je gospodarski objekt kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka, za katerega lastnik izkaže, da mu je zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovanih zneskov za škodo na objektu v višini, ki ni manjša od: – 20% ocene neposredne škode na objektu, če gre za odpravo posledic potresa, – 40% ocene neposredne škode na objektu, če gre za odpravo posledic drugih naravnih nesreč razen neugodnih vremenskih razmer, – 50% ocene neposredne škode na objektu, če gre za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer.«. V petem odstavku se besedilo »5% neto tlorisne površine gospodarskega objekta kmetije v obnovi« nadomesti z besedilom »5% neto tlorisne površine gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva v obnovi, ali manjša od 50% povprečne višine sredstev, izračunane v okviru posameznega programa za odpravo posledic nesreče kot povprečje vseh potrjenih škod na gospodarskih objektih kmetijskih gospodarstev, kar je ugodneje za upravičenca«. V tretjem, četrtem, petem, šestem, sedmem, osmem, devetem in desetem odstavku se beseda »kmetije« nadomesti z besedama »kmetijskega gospodarstva«.

Tretji in četrti odstavek 35. člena se spremenita tako, da se glasita: »(3) Vlada mora pri odločanju o uporabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu upoštevati naslednja merila: – sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se lahko uporabijo za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer, če je ocena neposredne škode v kmetijstvu na vseh kmetijskih pridelkih, pri katerih ocena neposredne škode presega 30% običajne letne kmetijske proizvodnje, večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, – če nastane škoda v kmetijstvu na istem kmetijskem pridelku zaporedoma zaradi pojava enakih ali različnih neugodnih vremenskih razmer v vegetacijskem obdobju kmetijske rastline ali v obdobju pridelave kmetijskega pridelka v tekočem letu, se za neposredno škodo na tem kmetijskem pridelku šteje ocena neposredne škode, pridobljena na podlagi ocenjevanja škode v kmetijstvu pred spravilom tega kmetijskega pridelka.

(4)Ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora vladi v obravnavo predložiti oceno neposredne škode v kmetijstvu najpozneje v dveh mesecih po običajnem spravilu letine za tiste kmetijske pridelke, katerih proizvodnja je zmanjšana zaradi neugodnih vremenskih razmer na posameznih območjih njegove proizvodnje za več kot 30% običajne letne kmetijske proizvodnje.«. Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) K oceni neposredne škode v kmetijstvu iz prejšnjega odstavka je treba priložiti tudi stroške ocenjevanja škode, o pokritju katerih odloči vlada ob sprejemu odločitve o uporabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.«.

Drugi odstavek 36. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Program odprave posledic škode v kmetijstvu mora biti sprejet najpozneje v treh mesecih po tem, ko je vlada potrdila škodo, sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu pa morajo biti v celoti izplačana upravičencem najpozneje v dveh letih po nastanku škode.«.

Prvi odstavek 37. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) S programom odprave posledic škode v kmetijstvu se določijo: – kmetijski pridelki, katerih kmetijska proizvodnja je zaradi neugodnih vremenskih razmer zmanjšana za več kot 30% običajne letne kmetijske proizvodnje, – občine, kjer je nastala škoda v kmetijstvu, – kmetijstva gospodarstva, ki so upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, – ocena o potrebnih sredstvih za odpravo posledic škode v kmetijstvu in – način izplačila sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu upravičencem.«.

39. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se lahko dodelijo osebi, ki na ozemlju Republike Slovenije obdeluje kmetijska zemljišča, če je v času nastanka naravne nesreče kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.

(2)Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se lahko dodelijo tudi pravni osebi, ki na ozemlju Republike Slovenije proizvaja kmetijske pridelke, če je v času nastanka naravne nesreče kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.

(3)Oseba iz prvega in drugega odstavka tega člena je upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu za tiste kmetijske pridelke, za katere iz ocene neposredne škode sledi, da je njihova kmetijska proizvodnja v obdobju ugotavljanja posledic neugodnih vremenskih razmer manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje za več kakor 30%.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Upravičencu iz prejšnjega člena se za odpravo posledic škode v kmetijstvu za posamezni kmetijski pridelek dodelijo sredstva v višini do največ: – 30% ocene neposredne škode ali za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost do največ 40% ocene neposredne škode, če za odpravo škode v kmetijstvu pridobi tudi plačilo zavarovalnih zneskov za škodo v kmetijstvu v višini, ki ni manjša od 50% vrednosti običajne letne kmetijske proizvodnje, – 40% ocene neposredne škode ali za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost do največ 45% ocene neposredne škode, če škoda v kmetijstvu nastane zaradi neugodnih vremenskih razmer, za katere na območju Republike Slovenije ni možno skleniti pogodbe o zavarovanju kmetijske proizvodnje.

(2)Pri določitvi višine sredstev, ki se jih upravičencu dodeli za odpravo posledic škode v kmetijstvu, je treba zagotoviti, da za posamezni kmetijski pridelek vsota: – dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu po tem zakonu, – kakršnih koli drugih sredstev iz državnega proračuna za odpravo posledic škode v kmetijstvu, – sredstev občinskih proračunov, ki so dodeljena upravičencu kot neposredno izplačilo za odpravo posledic škode v kmetijstvu, in – izplačil zavarovalnih zneskov za škodo v kmetijstvu, ne presega 80% in na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost 90% zmanjšanja vrednosti kmetijske proizvodnje, pri čemer se zmanjšanje vrednosti kmetijske proizvodnje izračuna kot razlika med: – zmnožkom običajne letne kmetijske proizvodnje pridelka in povprečne tržne cene tega pridelka v letu nastanka škode v kmetijstvu in – zmnožkom dejanske letne proizvodnje kmetijskega pridelka v letu nastanka škode v kmetijstvu in povprečne tržne cene tega pridelka v letu nastanka škode v kmetijstvu.

(3)Če nastane škoda v kmetijstvu na istem kmetijskem pridelku zaporedoma zaradi pojava enakih ali različnih neugodnih vremenskih razmer, se za neposredno škodo na tem kmetijskem pridelku šteje ocena neposredne škode v kmetijstvu, izdelana pred spravilom tega kmetijskega pridelka.

(4)Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če pristojni inšpektor ugotovi, da je upravičenec proizvajal kmetijski pridelek v letu nastanka škode v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali predpisi, ki urejajo varstvo voda, namenjenih oskrbi s pitno vodo na teh kmetijskih zemljiščih.

(5)Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic suše na območjih iz registra namakalnih sistemov, razen v primerih, ko zaradi pomanjkanja vode namakanje ni bilo mogoče.«.

40.a člen se črta.

41. člen se črta.

42. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za izvajanje ukrepov odprave posledic škode v kmetijstvu so pristojni ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in komisije za ocenjevanje škode, imenovane v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, mora zagotoviti izvajanje vseh nalog iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu, razen tistih, ki jih izvajajo komisije za ocenjevanje škode iz prejšnjega odstavka.

(3)Komisije iz prvega odstavka tega člena morajo: – določiti vrsto, čas in geografska območja nastanka tistih neugodnih vremenskih razmer, zaradi katerih obstoji možnost, da bo škoda v kmetijstvu, ocenjena pred spravilom tega kmetijskega pridelka, presegla 30% običajne letne kmetijske proizvodnje, – za neugodne vremenske razmere iz prejšnje alinee od ministrstva, pristojnega za okolje, pridobiti meteorološko poročilo, – ob spravilu posameznih kmetijskih pridelkov na geografskih območjih iz prve alinee tega odstavka obvestiti upravičence o možnosti prijave škode v kmetijstvu na obrazcu, ki se uporablja tudi za vlogo za pridobitev državne pomoči, – organizirati izdelavo ocene neposredne škode v kmetijstvu po posameznih upravičencih za tiste kmetijske pridelke, za katere škoda v kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer presega 30% običajne letne kmetijske proizvodnje, – odposlati izpolnjene obrazce o prijavi škode v kmetijstvu in ocene neposredne škode v kmetijstvu ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v roku, ki ga določi vlada ob obravnavi poročila o oceni neposredne škode v kmetijstvu in odločitvi o uporabi sredstev državnega proračuna za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

(4)Geografsko območje nastanka neugodnih vremenskih razmer iz prve alinee prejšnjega odstavka ugotovi regijska ali državna komisija za ocenjevanje škode na podlagi meteoroloških, hidroloških podatkov ali drugih dejstev na prizadetem območju.«.

Prvi odstavek 43. člena se črta, dosedanji drugi odstavek, ki postane prvi odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(1) Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu se upravičencu dodelijo na podlagi podatkov o prijavi škode v kmetijstvu iz obrazca o prijavi škode iz prejšnjega člena, ki se uporablja za vlogo za pridobitev državne pomoči.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedi »ocene škode« nadomesti z besedilom »dodelitve sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu«. Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek, dosedanji peti odstavek pa se spremeni tako, da se glasi: »(5) Upravičenec do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu mora na obrazec za prijavo škode v kmetijstvu iz tretje alinee tretjega odstavka prejšnjega člena poleg podatkov o škodi na kmetijskih pridelkih ter o kmetijskem gospodarstvu, ki ga upravlja, vpisati tudi podatek o zavarovalnici, pri kateri je zavaroval kmetijsko proizvodnjo, ter podatek o višini sredstev, ki mu jih je dodelila občina kot pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu.«.

Naslov poglavja 3.6 se spremeni tako, da se glasi: »3.6 Škoda v kmetijstvu zaradi množičnega pojava rastlinskih škodljivih organizmov ali bolezni živali«.

Naslov 44. člena se spremeni tako, da se glasi: »rastlinski škodljivi organizmi in bolezni živali«. V prvem odstavku se besedilo »množičnega izbruha tistih rastlinskih škodljivih organizmov ali kužnih živalskih bolezni« nadomesti z besedilom »množičnega pojava rastlinskih škodljivih organizmov ali bolezni živali«. V drugem odstavku se besedilo »karantenske rastlinske ali živalske bolezni« nadomesti z besedilom »rastlinskih škodljivih organizmov ali bolezni živali«. Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Za določitev višine sredstev, ki jih pridobi posamezni upravičenec za odpravo posledic množičnega pojava rastlinskih škodljivih organizmov ali bolezni živali, se uporabljajo določbe 10. člena Uredbe 1857/2006/ES.

(4)Vlada v programu odprave posledic škode v kmetijstvu podrobneje določi primere, v katerih so nosilci kmetijskih gospodarstev zaradi odprave posledic množičnega pojava rastlinskih škodljivih organizmov ali bolezni živali upravičeni do sredstev po tem zakonu.«.

V prvem odstavku 47. člena se za besedilom »pristojno za okolje,« doda besedilo »ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«. V drugem odstavku se beseda »in« nadomesti z besedilom »ministrstva, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ali«.

V prvem odstavku 66. člena se besedilo »od 100.000 do 700.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 400 do 2.800 eurov«. V drugem odstavku se besedilo »100.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 400 do 1.200 eurov«.

(1)Oseba zasebnega prava, ki ni veliko podjetje, je upravičena do sredstev za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer, ki nastanejo pred 1. januarjem 2008, tudi če kmetijski gospodarski objekt ni zavarovan za škodo zaradi neugodnih vremenskih razmer.

(2)Oseba zasebnega prava, ki ni veliko podjetje, je upravičena do sredstev za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer, ki nastanejo po 31. decembru 2007 in pred 1. januarjem 2010, tudi če za kmetijski gospodarski objekt lastnik izkaže, da mu je zaradi posledic neugodnih vremenskih razmer priznano izplačilo zavarovanih zneskov za škodo na objektu v višini, ki ni manjša od 20% ocene neposredne škode na objektu.

Za odpravo posledic škode v kmetijstvu je oseba iz 39. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo) upravičena do sredstev za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer, ki nastanejo pred 1. januarjem 2008, tudi če kmetijska proizvodnja ni zavarovana za kmetijsko škodo zaradi neugodnih vremenskih razmer.

Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za naravne nesreče, ki so nastale pred uveljavitvijo tega zakona, če je za njih program odprave posledic sprejet po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 212-07/03-13/13 Ljubljana, dne 25. septembra 2007 EPA 1631-IV Podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Vasja Klavora l.r.