36. člen ZOPNN
(program odprave posledic škode v kmetijstvu)
(1)Program odprave posledic škode v kmetijstvu sprejme vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.
(2)Program odprave posledic škode v kmetijstvu mora biti sprejet najpozneje v treh mesecih po tem, ko je vlada potrdila škodo, sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu pa morajo biti v celoti izplačana upravičencem najpozneje v dveh letih po nastanku škode.
- UPRS Sodba II U 363/2018-14Upravno sodišče RS · 2021
Škoda na žitih po odločitvi Vlade Republike Slovenije, ki ji prvi odstavek 37. člena v povezavi s prvim odstavkom 36. člena ZOPNN podeljuje pooblastilo, da določi kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je zaradi neugodnih vremenskih razmer deležna podpore, ni bila predmet ocenjevanja in tudi ne povračila. Zato se površine s posejanim strnim žitom v števcu formule, ki se je uporabila pri izračunu povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu, niso upoštevale. Škoda s ocenjuje na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva. Zato je pravilna odločitev toženke, ki je vse GERK-e, vključno s tistimi z nepoškodovanimi kmetijskimi pridelki, v formuli upoštevala v imenovalcu formule.
- UPRS Sodba I U 183/2019-8Upravno sodišče RS · 2020
Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije opredeljuje dovoljene izjeme od sicer splošne prepovedi dajanja državne pomoči, kar pomeni, da država članica ne sme sprejeti sheme pomoči, ki bi omogočala dodeljevanje pomoči v večjem obsegu, kot jo dovoljuje Uredba Komisije (EU) št. 702/2014. Njen naslovnik je zato država, tožnik pa zato na njeni podlagi ne more uveljavljati pravic. Glede na navedeno tožnik ne more uspeti z očitkom, da je Program strožji od Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, niti z očitkom, da navedena uredba, drugače kot Program, ne govori o GERK-ih, temveč o kmetijskih proizvodih, saj bi država (toženka) uredbo kršila le, če bi v Programu določena shema pomoči presegala v uredbi določene okvirje.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 5. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 363/2018-14Upravno sodišče RS · 6. 5. 2021
Škoda na žitih po odločitvi Vlade Republike Slovenije, ki ji prvi odstavek 37. člena v povezavi s prvim odstavkom 36. člena ZOPNN podeljuje pooblastilo, da določi kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je zaradi neugodnih vremenskih razmer deležna podpore, ni bila predmet ocenjevanja in tudi ne povračila. Zato se površine s posejanim strnim žitom v števcu formule, ki se je uporabila pri izračunu povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu, niso upoštevale. Škoda s ocenjuje na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva. Zato je pravilna odločitev toženke, ki je vse GERK-e, vključno s tistimi z nepoškodovanimi kmetijskimi pridelki, v formuli upoštevala v imenovalcu formule.
- UPRS Sodba I U 183/2019-8Upravno sodišče RS · 17. 9. 2020
Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije opredeljuje dovoljene izjeme od sicer splošne prepovedi dajanja državne pomoči, kar pomeni, da država članica ne sme sprejeti sheme pomoči, ki bi omogočala dodeljevanje pomoči v večjem obsegu, kot jo dovoljuje Uredba Komisije (EU) št. 702/2014. Njen naslovnik je zato država, tožnik pa zato na njeni podlagi ne more uveljavljati pravic. Glede na navedeno tožnik ne more uspeti z očitkom, da je Program strožji od Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, niti z očitkom, da navedena uredba, drugače kot Program, ne govori o GERK-ih, temveč o kmetijskih proizvodih, saj bi država (toženka) uredbo kršila le, če bi v Programu določena shema pomoči presegala v uredbi določene okvirje.