37. člen ZOPNN
(vsebina programa odprave posledic škode v kmetijstvu)
(1)S programom odprave posledic škode v kmetijstvu se določijo:
- kmetijski pridelki, katerih proizvodnja je zaradi naravne nesreče, za katero ni omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje, zmanjšana za vsaj 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje, ali kmetijski pridelki, katerih proizvodnja je zaradi naravne nesreče, za katero je omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje, zmanjšana za 80 % ali več običajne letne kmetijske proizvodnje,
- občine, kjer je nastala škoda v kmetijstvu,
- kmetijstva gospodarstva, ki so upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu,
- ocena o potrebnih sredstvih za odpravo posledic škode v kmetijstvu in
- način izplačila sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu upravičencem.
(2)Izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka se financira v breme sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.
(3)Če odprava posledic škode v kmetijstvu traja več proračunskih let, morajo biti v programu odprave posledic škode v kmetijstvu določene tudi obvezne vsebine letnih programov ter roki, v katerih jih mora ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, predložiti vladi v sprejem. Z letnim programom odprave posledic škode v kmetijstvu se za posamezno proračunsko leto podrobneje določijo predvsem upravičenci do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu ter sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu.
- UPRS Sodba II U 15/2019-17Upravno sodišče RS · 2021
Neutemeljene so tožbene navedbe, da tožena stranka pri izračunu stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje ne bi smela upoštevati površin vseh njenih kmetijskih zemljišč, pač pa zgolj poškodovane površine. Že iz jezikovne razlage 2. alineje 3. točke 4. člena ZOPNN izhaja, da je treba škodo ugotavljati na celotnem kmetijskem gospodarstvu (torej na vseh zemljiščih). Formula za izračun povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu je skladna z zgoraj citiranimi tretjim odstavkom 39. člena, 1. alinejo prvega odstavka 37. člena in 2. alinejo 3. točke prvega odstavka 4. člena ZOPNN. Opisan način izračuna povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu po presoji sodišča tudi ni neustaven, saj upravičencev ne obravnava neenako.
- UPRS Sodba II U 363/2018-14Upravno sodišče RS · 2021
Škoda na žitih po odločitvi Vlade Republike Slovenije, ki ji prvi odstavek 37. člena v povezavi s prvim odstavkom 36. člena ZOPNN podeljuje pooblastilo, da določi kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je zaradi neugodnih vremenskih razmer deležna podpore, ni bila predmet ocenjevanja in tudi ne povračila. Zato se površine s posejanim strnim žitom v števcu formule, ki se je uporabila pri izračunu povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu, niso upoštevale. Škoda s ocenjuje na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva. Zato je pravilna odločitev toženke, ki je vse GERK-e, vključno s tistimi z nepoškodovanimi kmetijskimi pridelki, v formuli upoštevala v imenovalcu formule.
- UPRS Sodba I U 178/2019-9Upravno sodišče RS · 2020
Prvostopenjski organ je imel podlago v ZOPNN in Programu odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2017, da je izpad dohodka kot upravičen strošek, za katerega se namenijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijski proizvodnji, izračunal na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva. Kot izhaja iz Programa, točke 5.4, se pri izračunu izpada dohodka upošteva tudi 45. člen Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode, po katerem se škoda na kmetijskih pridelkih, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere, ocenjuje na kmetijskih pridelkih, določenih v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe, če je uničene čez 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu. Pri izračunu je prvostopenjski organ upošteval tiste kulture, ki so bile uvrščene v Program na podlagi postopka, kot ga predpisuje ZOPNN.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 3. 8. 2023 · trenutno
- 28. 9. 2007 – 2. 8. 2023
- 31. 10. 2005 – 27. 9. 2007
- 25. 7. 2003 – 30. 10. 2005
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 6. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 15/2019-17Upravno sodišče RS · 24. 6. 2021besedilo 2007–2023
Neutemeljene so tožbene navedbe, da tožena stranka pri izračunu stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje ne bi smela upoštevati površin vseh njenih kmetijskih zemljišč, pač pa zgolj poškodovane površine. Že iz jezikovne razlage 2. alineje 3. točke 4. člena ZOPNN izhaja, da je treba škodo ugotavljati na celotnem kmetijskem gospodarstvu (torej na vseh zemljiščih). Formula za izračun povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu je skladna z zgoraj citiranimi tretjim odstavkom 39. člena, 1. alinejo prvega odstavka 37. člena in 2. alinejo 3. točke prvega odstavka 4. člena ZOPNN. Opisan način izračuna povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu po presoji sodišča tudi ni neustaven, saj upravičencev ne obravnava neenako.
- UPRS Sodba II U 363/2018-14Upravno sodišče RS · 6. 5. 2021besedilo 2007–2023
Škoda na žitih po odločitvi Vlade Republike Slovenije, ki ji prvi odstavek 37. člena v povezavi s prvim odstavkom 36. člena ZOPNN podeljuje pooblastilo, da določi kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je zaradi neugodnih vremenskih razmer deležna podpore, ni bila predmet ocenjevanja in tudi ne povračila. Zato se površine s posejanim strnim žitom v števcu formule, ki se je uporabila pri izračunu povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu, niso upoštevale. Škoda s ocenjuje na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva. Zato je pravilna odločitev toženke, ki je vse GERK-e, vključno s tistimi z nepoškodovanimi kmetijskimi pridelki, v formuli upoštevala v imenovalcu formule.
- UPRS Sodba I U 178/2019-9Upravno sodišče RS · 4. 6. 2020besedilo 2007–2023
Prvostopenjski organ je imel podlago v ZOPNN in Programu odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2017, da je izpad dohodka kot upravičen strošek, za katerega se namenijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijski proizvodnji, izračunal na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva. Kot izhaja iz Programa, točke 5.4, se pri izračunu izpada dohodka upošteva tudi 45. člen Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode, po katerem se škoda na kmetijskih pridelkih, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere, ocenjuje na kmetijskih pridelkih, določenih v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe, če je uničene čez 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu. Pri izračunu je prvostopenjski organ upošteval tiste kulture, ki so bile uvrščene v Program na podlagi postopka, kot ga predpisuje ZOPNN.
- UPRS Sodba I U 2338/2018-14Upravno sodišče RS · 15. 10. 2019besedilo 2007–2023
Toženka je v obrazložitvi pravilno razlagala predpis tako, da se površine, ki so bile poškodovane zaradi pozebe na vinogradih, ne upoštevajo pri izračunu škode oziroma izplačilu pomoči zaradi odprave posledic škode na koruzi v zrnju. Vendar pa iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, ali je bil predpis tj. točka 5.4. Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 pravilno uporabljena, saj prvostopenjski organ svojega izračuna v izpodbijani odločbi sploh ni prikazal. Prikazal ga je šele drugostopenjski organ. Iz tega prikaza (izračunanega odstotka škode) pa ni mogoče preizkusiti, ali je skladen s formulo, ki jo določa točka 5.4. Programa.