Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-G)

V Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 – ZDU-1O, 88/23, 95/23 – ZIUOPZP in 117/23 – ZIUOPZP-A) se v 4. členu na koncu 15. točke pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova 16. točka, ki se glasi: »16. ožji družinski član upravičenca je zakonec, zunajzakonski partner, otrok ali posvojenec upravičenca, starš upravičenca in otrok, ki je po zakonu, ki ureja družinska razmerja, dodeljen upravičencu v skrbništvo, in z upravičencem prebiva ali je prebival.«.

V 5. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita: »(3) Sredstva za odpravo posledic škode na stvareh se dodeljujejo nepovratno. Sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu in gospodarstvu se dodeljujejo nepovratno, lahko pa tudi povratno, če tako določa ta zakon.

(4)Sredstva za odpravo posledic nesreč se za obnovo stanovanjskih stavb lahko dodeljujejo tudi povratno, če se dodelijo kot stanovanjsko posojilo v skladu s 27. členom tega zakona.«. Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(6) Upravičencu se dodelijo sredstva za obnovo poškodovanih stvari, če gre za kulturni spomenik ali za objekt ali napravo, namenjeno varstvu ali upravljanju zavarovanega območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.«.

V 7. členu se v petem odstavku beseda »okolje« nadomesti z besedilom »naravne vire«.

V 17. členu se v prvem odstavku na koncu šeste alineje črta beseda »in«. Za šesto alinejo se doda nova sedma alineja, ki se glasi: »– objekti, ki so v njeni lasti in se uporabljajo za potrebe zaščite, reševanja in pomoči in«. Dosedanja sedma alineja postane osma alineja. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Občini se dodelijo sredstva iz prejšnjega odstavka, če prenese komunalno opremljena stavbna zemljišča v last upravičenca in če upravičenec prejšnje stavbno zemljišče prenese državi v last. Občina v primeru odplačnega prenosa zemljišča v last upravičenca sredstva, prejeta za nakup komunalno opremljenega stavbnega zemljišča, vrne v proračun države.«.

V 25. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Za obnovo stanovanja, v katerem na dan nastanka naravne nesreče lastnik stanovanja ali njegov ožji družinski član ni imel prijavljenega stalnega prebivališča in ki niti ni bilo naseljeno in se nahaja v objektu, zgrajenem na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, se lahko dodeli največ 30 % vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja. Za stanovanje, ki je zavarovano za škodo zaradi te naravne nesreče, se lahko dodeli največ 40 % vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja. Do sredstev za obnovo po tem odstavku je upravičen lastnik stanovanja, ki nedvoumno dokaže namen, da je gradnja namenjena za reševanje edinega ali nujnega stanovanja lastnika ali njegovega ožjega družinskega člana, in ki nima v lasti drugega, po površini primernega stanovanja, ali ga nima njegov ožji družinski član. Reševanje edinega ali nujnega stanovanja po tem odstavku pomeni nakup, gradnjo, prenovo ali dograditev, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti drugega stanovanja za lastnika ali njegovega ožjega družinskega člana, ki mu je sedanja stanovanjska rešitev potekla ali pa te možnosti nima zagotovljene in nima v lasti drugega, po površini primernega stanovanja. V zvezi z dodelitvijo sredstev po tem odstavku poda mnenje komisija za odpravo posledic naravnih nesreč.«. Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(7) Če gre za odpravo posledic udorov ali zemeljskih oziroma snežnih plazov, se ne glede na določbe tretjega, petega in šestega odstavka tega člena za obnovo posameznega stanovanja iz tretjega odstavka tega člena dodeli največ 60 % vseh sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, in za stanovanje iz petega in šestega odstavka tega člena največ 40 %.«. Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(8) Ne glede na določbe tretjega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena lastnik stanovanja ni upravičen do sredstev za odpravo posledic nesreč, če je višina sredstev, ki so potrebna za obnovo stanovanja, manjša od stroškov za novo gradnjo stanovanjskih prostorov, katerih površina je enaka 5 % neto tlorisne površine stanovanja v obnovi, ali manjša od 50 % povprečne višine sredstev, izračunane v okviru posameznega programa za odpravo posledic nesreče kot povprečje vseh potrjenih škod na stanovanjih, če je za posamezno naravno nesrečo za lastnika to ugodneje.«. Dosedanji osmi odstavek postane deveti odstavek. Dosedanji deveti odstavek, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(10) Če je v programu odprave posledic nesreče za obnovo stanovanjske stavbe določena gradnja nove stanovanjske stavbe ali nadomestitev stanovanjske stavbe, se sredstva za odpravo posledic nesreč dodelijo v višini, ki je določena v skladu s tretjim, petim, šestim ali sedmim odstavkom tega člena za gradnjo stanovanjske stavbe, v kateri neto tlorisna površina stanovanj ne presega standardnih stanovanjskih površin.«. Dosedanji deseti do trinajsti odstavek postanejo enajsti do štirinajsti odstavek.

V 40. členu se v četrtem odstavku besedilo »osmim odstavkom 25. člena« nadomesti z besedilom »devetim odstavkom 25. člena«.

Za 44.g členom se doda nov naslov 3.b oddelka, ki se glasi:

V 44.h členu se v drugem odstavku za besedilom »odpravi posledic naravne nesreče« črtata pika in besedilo »Višina kredita ali garancije ne sme biti višja od škode, potrjene s strani pooblaščenega cenilca«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Posamezni posojilni skladi so lahko oblikovani do skupne višine 100 milijonov eurov za odpravo posledic posamezne naravne nesreče, delež vplačil države pa ne sme presegati 30 %. Sredstva države se zagotovijo v računu finančnih terjatev in naložb. Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, določi višino vplačanega deleža države na podlagi izdelane ocene tveganj in absorpcijske sposobnosti potencialnih prejemnikov pomoči. Prva izguba se krije v breme teh sredstev. Sredstva tega sklada morajo biti porabljena v petih letih od ustanovitve posameznega posojilnega sklada. Sredstva se štejejo za porabljena, ko je financiranje končnemu prejemniku odobreno s sklepom izvajalca finančnega inženiringa. Neporabljena sredstva se po izteku roka za porabo v 30 dneh vrnejo v državni proračun. Če porabljena sredstva niso črpana s strani končnih prejemnikov, se vrnejo v državni proračun v šestih mesecih od dneva, ko jih končni prejemniki niso mogli več črpati, vendar ne več kot dve leti po izteku roka za porabo. Ukrep ob ustanovitvi posojilnega sklada predvidi enkratno porabo sredstev.«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Za izvajanje finančnega inženiringa za odpravo posledic naravne nesreče v gospodarstvu, vključno s škodo na objektih v lasti upravičencev iz 44.e člena tega zakona, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, pripravi načrt in ključne elemente finančnega inženiringa v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Za oblikovanje finančnega inženiringa v obliki posojilnega sklada ali garancijske sheme, ki je namenjen odpravi posledic naravne nesreče in po tem zakonu ne sme presegati 30 milijonov eurov za – škodo v kmetijstvu in škodo na kmetijskih zemljiščih za upravičence iz 44.e člena tega zakona in nosilce kmetijskih gospodarstev, – škodo v gospodarstvu, ki se nanaša na primarno kmetijsko proizvodnjo in škodo na objektih za opravljanje kmetijske dejavnosti, za nosilce kmetijskih gospodarstev, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ki niso upravičenci iz 44.e člena tega zakona, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo, pripravi načrt izvajanja finančnega inženiringa ter ključne elemente finančnega inženiringa v skladu z drugim odstavkom 106.j člena ZJF. Za izvajanje tega finančnega inženiringa se smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena.«. Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek. Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(8) Za pridobitev kredita ali garancije po tem zakonu morajo prejemniki pomoči iz prejšnjega odstavka predložiti dokazila o višini škode, ki je posledica naravne nesreče. Za dokaz se šteje zapisnik o oceni škode, ki ga je potrdil sodni cenilec, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ali zavarovalniški cenilec, oziroma drugo dokazilo, o katerem se v pogodbi o izvajanju finančnega inženiringa dogovorita Republika Slovenija in izvajalec finančnega inženiringa. Nadzor nad namensko uporabo sredstev se izvaja kot kontrola zapisnika o oceni škode.«. Dosedanji osmi odstavek postane deveti odstavek. Dosedanji deveti odstavek, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(10) Pri odločanju o višini kredita ali garancije za odpravo posledic naravnih nesreč je treba zagotoviti, da višina pomoči, ki se v primeru kredita ali garancije izračuna kot bruto ekvivalent dotacije in je dodeljena po tem členu, skupaj z vsoto drugih sredstev, dodeljenih po tem zakonu, prejetih donacij in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, ter drugih sredstev, dodeljenih iz državnega in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode.«. Za dosedanjim desetim odstavkom, ki postane enajsti odstavek, se doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi: »(12) Določbe tretjega in četrtega odstavka 46.a člena tega zakona se za finančni inženiring iz tega člena ne uporabljajo.«.

V 46.a členu se v tretjem odstavku besedilo »od uveljavitve tega zakona v letu 2023 oziroma za leto 2023 prišlo do« nadomesti z besedilom »bila po nastanku naravne nesreče za poslovno leto, v katerem je prišlo do naravne nesreče oziroma za naslednje poslovno leto, sprejeta odločitev glede«.

Prvi odstavek 47. člena se spremeni tako, da glasi: »(1) Za namen odločanja o dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna in nadzoru nad njihovo uporabo pridobijo ministrstvo, pristojno za naravne vire, ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi nesrečami, in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, od upravljavcev zbirk naslednje podatke o upravičencih in njihovih stvareh: 1. iz centralnega registra prebivalstva: EMŠO, osebno ime, stalno prebivališče, začasno prebivališče, naslov za vročanje, generalni status upravičenca in osebno ime njegovih ožjih družinskih članov. Povezovalni znak je EMŠO; 2. iz registra transakcijskih računov: podatek o številki transakcijskega računa. Povezovalni znak je EMŠO ali matična številka; 3. iz katastra nepremičnin: podatke o prostorskih enotah, hišnih številkah, parcelah, stavbah in delih stavb, ki se vodijo v katastru nepremičnin, vključno s podatki o lastniku in upravljavcu, in sicer EMŠO ali matično številko, osebno ime ali firmo, naslov stalnega prebivališča, naslov začasnega prebivališča ali sedež. Povezovalni znaki so parcelna številka, številka stavbe ali številka dela stavbe oziroma EMŠO ali matična številka; 4. iz Poslovnega registra Slovenije: matično številko, davčno številko, datum vpisa in izbrisa, pravnoorganizacijsko obliko subjekta, firmo, sedež, šifro in naziv glavne dejavnosti in drugih dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti, podatke o družbenikih (identifikacijska številka, firma in sedež oziroma osebno ime in naslov), poslovnih deležih, ustanoviteljih in zastopnikih. Povezovalni znak je matična ali davčna številka; 5. iz registra kulturne dediščine: enotno identifikacijo dediščine (EID), geolokacijo, naziv enote nepremične dediščine, pravni režim in podrežim, pravni akt in območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Povezovalni znak je geolokacija ali EID; 6. iz registra kmetijskih gospodarstev: osebno ime, naslov stalnega prebivališča nosilca kmetijskega gospodarstva, njegov naslov začasnega prebivališča, osebno ime njegovih ožjih družinskih članov. Povezovalni znak je EMŠO ali matična številka; 7. iz registra pridelovalcev grozdja in vina: osebno ime, naslov stalnega prebivališča fizične osebe, naslov začasnega prebivališča fizične osebe, ime ali firmo pravne osebe z navedbo organizacijske oblike in sedež pravne osebe pridelovalca grozdja. Povezovalni znak je EMŠO ali matična številka; 8. iz evidenc o kmetijskih subvencijah državnega in občinskih proračunov: osebno ime, naslov stalnega prebivališča upravičenca oziroma nosilca kmetijskega gospodarstva, naslov začasnega prebivališča upravičenca oziroma nosilca kmetijskega gospodarstva, osebno ime ožjih družinskih članov nosilca kmetijskega gospodarstva, ime ali firma pravne osebe, ki so ji bila dodeljena sredstva državnega ali občinskega proračuna v skladu s predpisi, ki urejajo posredna in neposredna izplačila v kmetijstvu. Povezovalni znak je EMŠO ali matična številka.«.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 212-07/25-20/24 Ljubljana, dne 17. oktobra 2025 EPA 2298-IX Državni zbor