44.g člen ZOPNN

Revidentkina zahteva za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode zaradi poplav je bila v delu zaradi izpada prihodka zavrnjena, ker škode zaradi izpada prihodka ni izkazala. Kot dokazilo zatrjevane škode je namreč svoji vlogi priložila izkaz poslovnega izida podjetja, od katerega je neposredno pred poplavami prevzela proizvodni program. Ker revidentka ni nastala s statusnim preoblikovanjem tega podjetja, je odločitev, da bilanc tega podjetja ni bilo mogoče upoštevati, pravilna. Ugovor nezakonitosti odločitve upravnih organov o dodelitvi sredstev podjetju, ki se ob nastanku poplav ni več ukvarjalo s konkretnim proizvodnim programom, je treba zavrniti, ker presoja te odločitve ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

Tožeča stranka ni ustrezno dokazala, na katerem naslovu (konkretni na kateri stavbni številki) ji je škoda zaradi poplave dejansko nastala oziroma ni določno pojasnila in dokazala naslova dejanskega nastanka škode. Tožena stranka je namreč v skladu z javnim pozivom od tožeče stranke večkrat zahtevala dodatna pojasnila, ki pa jih slednja ni ustrezno izpolnila, zato tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi ugodila prijavi tožeče stranke za dodelitev nepovratnih sredstev za škodo nastalo v poplavah novembra 2012.

Ker tožeča stranka ni predložila dokazil o zavarovanju škode na zalogah, je v skladu z določbo 44.f člena ZOPNN, po kateri se upravičencu lahko dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu največ v višini 50 %, če škoda ni bila zavarovana, osnova za izplačilo 50 % odobrene škode. Tožeča stranka je večji del sredstev že dobila povrnjenih s strani Slovenskega podjetniškega sklada, zato se pomoč za odpravo nastale škode zmanjša za te vire.

Sestavni del javnega poziva so tudi obrazci za vloge upravičencev. Iz obrazca 2 (prijavni list za odpravo posledic škode na zalogah) je razvidno, da so sestavni del obrazcev tudi zahtevane priloge, tudi potrdilo zapriseženega sodnega cenilca ali pooblaščenega cenilca Slovenskega inštituta za revizijo o pošteni tržni vrednosti obsega zalog pred nesrečo in vrednosti po nesreči.

Ker se v obravnavanem upravnem sporu presoja zakonitost odločbe tožene stranke, izdane na podlagi revidentove vloge z dne 25. 2. 2008 oziroma zahtevka v znesku 347.306,00 EUR, se Vrhovno sodišče ne opredeljuje do revizijskih ugovorov, ki se nanašajo na vlogo z dne 23. 6. 2010 oziroma zahtevek v znesku 907.000,00 EUR, o katerem ni bilo odločeno z izpodbijano upravno odločbo.

Tožnik vlogi ni priložil dokazil o zavarovanju strojev in opreme, zato je osnova za izplačilo 50% odobrene škode.