Zakon o davku od dobička pravnih oseb (uradno prečiščeno besedilo) (ZDDPO-UPB1)

S tem zakonom se uvaja obveznost plačevanja davka od dobička pravnih oseb (v nadaljnjem besedilu: davek).

Zavezanec za davek je pravna oseba, ki dosega dobiček z opravljanjem dejavnosti in ima sedež na območju Republike Slovenije - rezident Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec).

Davčni zavezanec je tudi pravna oseba, ki nima sedeža na območju Republike Slovenije (oseba, ki ni rezident Republike Slovenije), za dobiček, ki ga doseže s trajnim opravljanjem dejavnosti na območju Republike Slovenije. Davčni zavezanec je tudi predstavništvo tuje osebe za agencijske posle v zračnem in drugem prometu, ki dosega prihodke s prodajo lastnih prevoznih listin na območju Republike Slovenije.

Za trajno opravljanje dejavnosti se šteje tudi, če davčni zavezanec iz prvega odstavka prejšnjega člena posluje v Republiki Sloveniji preko stalne poslovne enote ali če imajo posredniki pooblastilo, da v njegovem imenu sklepajo pogodbe na območju Republike Slovenije, razen za nakup proizvodov ali storitev. Stalna poslovna enota je stalno poslovno mesto, v katerem ali preko katerega davčni zavezanec iz prvega odstavka prejšnjega člena v celoti ali delno posluje na območju Republike Slovenije.

Za stalno poslovno enoto iz prejšnjega člena se šteje zlasti: sedež uprave, podružnica, poslovalnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drug kraj, kjer se izkoriščajo naravna bogastva, gradbišče ali kraj, kjer se opravljajo gradbena oziroma montažna dela, ki trajajo dlje kot 12 mesecev. Za stalno poslovno enoto iz prejšnjega člena se ne šteje: uporaba objektov ali opreme le za skladiščenje, razstavljanje ali dobava proizvodov, ki pripadajo davčnemu zavezancu iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, le zato, da jih druga oseba predela; vzdrževanje stalnega poslovnega mesta le zaradi nakupovanja proizvodov ali storitev ali za zbiranje informacij za davčnega zavezanca iz prvega odstavka 3. člena tega zakona; vzdrževanje stalnega poslovnega mesta le zaradi reklamnih namenov, dajanja informacij ter znanstvenega raziskovanja. Če sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju drugače ureja stalno poslovno enoto, se za davčne zavezance, ki so rezidenti držav, s katerimi je sklenjen sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, neposredno uporabljajo določbe tega sporazuma.

Davka ne plačujejo: - Banka Slovenije, - javna podjetja in javni gospodarski zavodi, ki so v lasti Republike Slovenije oziroma občin, - invalidska podjetja, - investicijski skladi po zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, če do 30. novembra razdelijo najmanj 90% dobička preteklega leta, - javni zavodi, razen za pridobitno dejavnost, - društva, verske skupnosti, javni in zasebni skladi ter druge organizacije in zavodi, ustanovljeni za ekološke, humanitarne, dobrodelne in druge nepridobitne namene, razen za pridobitno dejavnost.

Davčna osnova je dobiček, ki se ugotovi v davčnem izkazu.

Dobiček se ugotovi tako, da se od ustvarjenih prihodkov davčnega zavezanca odštejejo odhodki, ki so določeni s tem zakonom.

Za ugotavljanje dobička se priznavajo prihodki in odhodki v zneskih, ugotovljenih v izkazu uspeha, na podlagi predpisov ali računovodskih standardov, razen prihodkov in odhodkov, ki so določeni s tem zakonom.

Med prihodke davčnega zavezanca se vštevajo prihodki, obračunani na podlagi predpisov ali računovodskih standardov, razen prihodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku drugih pravnih oseb. Prihodki, doseženi z udeležbo pri dobičku drugih pravnih oseb, se obdavčujejo na način, kot je določen v tem zakonu. Pri ugotavljanju prihodkov davčnega zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami, vendar najmanj do višine povprečnih cen, ki veljajo za določeno vrsto blaga ali storitev na domačem ali primerljivem tujem trgu.

Med odhodke davčnega zavezanca se vštevajo odhodki, obračunani na podlagi predpisov ali računovodskih standardov, razen odhodkov, za katere je s tem zakonom predpisan drugačen način ugotavljanja.

Med odhodke davčnega zavezanca se vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov. Odhodke, ki se ne štejejo za odhodke iz prejšnjega odstavka, določi minister za finance, pri tem pa upošteva naslednje: - ekonomsko upravičenost zaradi pridobivanja dobička; - povezanost z obdavčenimi prihodki; - poslovno potrebnost; - značaj privatnosti; - skladnost z običajno poslovno prakso. Med odhodke ni mogoče vključiti izdatkov, ki imajo naravo investicij.

Med odhodke po tem zakonu ne štejejo: - davki, ki jih je plačal lastnik davčnega zavezanca kot fizična oseba, - denarne kazni, - zamudne obresti od nepravočasno plačanih davkov in prispevkov, - odhodki za pokrivanje izgub iz prejšnjih let, - rezervacije za kritje možnih izgub, - formirani popravki vrednosti in odpisane terjatve do delavcev, lastnikov ali povezanih oseb.

Stroški materiala in odhodki iz prodaje zalog izdelkov ter trgovskega blaga se priznavajo kot odhodek v obračunanem znesku, v skladu s sprejeto metodo obračunavanja oziroma prodaje zalog. Če davčni zavezanec spremeni metodo obračunavanja oziroma prodaje zalog, mora v davčnem izkazu pojasniti razloge za spremembo in prikazati vrednostni učinek spremembe.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev se kot odhodek prizna v obračunanem znesku, vendar največ do zneska, obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih letnih amortizacijskih stopenj, predpisanih s tem zakonom.

Amortizacija se obračunava posamično. Sredstva, ki se amortizirajo, ter pričetek obračunavanja amortizacije določajo predpisi ali računovodski standardi. Amortizacija dokončno amortiziranih sredstev se ne šteje za odhodek, tudi če se taka sredstva še naprej uporabljajo za opravljanje dejavnosti.

Najvišje letne amortizacijske stopnje po posameznih amortizacijskih skupinah so: text="----------------------------------------------------------------- Amortizacijske skupine Najvišje letne amortizacijske stopnje (v %) ----------------------------------------------------------------- 1. Gradbeni objekti 5 2. Oprema, vozila, mehanizacija... 25 2.1. Osebni avtomobili 12,5 2.2. Računalniki in računalniška oprema 50 3. Večletni nasadi 10 4. Osnovna čreda 20 5. Druga vlaganja 20 5.1. Dobro ime 10 -----------------------------------------------------------------"

Pri ugotavljanju odhodkov davčnega zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami, vendar največ do višine povprečnih cen, ki veljajo za določeno vrsto blaga ali storitev na domačem ali primerljivem tujem trgu. Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo lastniki, njihovi ožji družinski člani ali druge osebe, ki so z davčnim zavezancem kapitalsko oziroma poslovno povezane in imajo lahko vpliv na sprejemanje odločitev, pravne osebe in zasebniki, pri katerih sodeluje v kapitalu ista fizična oseba in njeni ožji družinski člani, če imajo status zasebnikov ali večinskih lastnikov kapitala, ali ista pravna oseba kot pri davčnem zavezancu (v nadaljnjem besedilu: povezane osebe).

Med odhodke se priznajo obračunane obresti, razen obresti na prejeta posojila od lastnikov ali povezanih oseb, ki se priznavajo največ v višini zadnje znane, ob času odobritve posojila, skupne povprečne ponderirane medbančne letne obrestne mere, ki jo objavlja Banka Slovenije.

Plače se priznavajo kot odhodek v obračunanih zneskih, ugotovljenih v skladu s splošnima kolektivnima pogodbama. Kot odhodek se priznavajo tudi deli plač iz naslova uspešnosti poslovanja v obračunanih zneskih, ugotovljenih v skladu s splošnima kolektivnima pogodbama.

Regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostna pomoč, prehrana med delom, plača pripravnikom, povračila stroškov v primeru službenega potovanja in druga povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prevoz na delo in z dela in terenski dodatek ter plačila učencem in študentom na praksi, se priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo določi Vlada Republike Slovenije, pri tem pa kot podlago upošteva raven posameznih navedenih pravic delavcev, določeno z zakonom in splošnima kolektivnima pogodbama.

Davčnim zavezancem, ki nimajo polno zaposlenega niti enega delavca, se kot odhodek ne priznavajo odhodki iz prejšnjega člena, razen plačila učencem in študentom na praksi, v skladu s prejšnjim členom.

Dolgoročne rezervacije stroškov se priznajo v obračunanih zneskih, vendar največ do 50% teh stroškov, razen dolgoročnih rezervacij iz naslova dotacij iz proračunov za osnovna sredstva. Rezervacije pri bankah, hranilnicah in hranilno kreditnih službah se priznajo v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo predpiše Banka Slovenije, v skladu z 29. členom zakona o bankah in hranilnicah. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se pri bankah, ki so v postopku predsanacije in sanacije, priznajo tudi rezervacije v skladu z odločbo Banke Slovenije. Bankam in hranilnicam, ki predpisano kapitalsko ustreznost presegajo za več kot 20%, se med odhodke ne priznajo oblikovane splošne rezervacije.

Reprezentančni stroški ter stroški upravnega in nadzornega odbora davčnega zavezanca se priznajo kot odhodek v višini 70% obračunanih zneskov. Za reprezentančne stroške se po tem zakonu šteje nakup ali porabo lastnih proizvodov, blaga in storitev za reprezentančne namene, ki nastajajo v razmerjih s poslovnimi partnerji. Za stroške upravnega in nadzornega odbora se po tem zakonu štejejo sejnine ter povračila potnih stroškov članom upravnega in nadzornega odbora.

Med odhodke se priznajo tudi izplačila za humanitarne, kulturne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačana osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti, vendar največ v višini 0,3% ustvarjenih prihodkov. Med odhodke se priznajo tudi izplačila za politične organizacije, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri davčnem zavezancu. Izplačila po prejšnjih dveh odstavkih se priznajo kot odhodek po tem zakonu tudi, če so izplačana iz dobička.

Davčni zavezanci, ki imajo prihodke iz davkov in prispevkov in drugih dajatev po predpisih, ali ki prejemajo dotacije in subvencije iz proračunov in donacije, pripravijo davčni izkaz brez teh prihodkov in dejanskih oziroma sorazmernih stroškov. Davčni zavezanci iz šeste alinee 6. člena tega zakona pripravijo davčni izkaz brez prihodkov in dejanskih oziroma sorazmernih stroškov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti, za katere so ustanovljeni.

Če je davčni zavezanec dal zaposlenim delavcem, lastnikom ali povezanim osebam posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od zadnje znane, ob času odobritve posojila, skupne povprečne ponderirane medbančne letne obrestne mere, se davčna osnova poveča za razliko med obrestmi, obračunanimi po skupni povprečni ponderirani medbančni letni obrestni meri in obrestmi, ki jih je zaračunal davčni zavezanec. Če je banka ali druga finančna organizacija dala lastnikom ali drugim povezanim osebam posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od povprečne obrestne mere, ki jih ob času odobritve posojila za takšna posojila zaračunava tretjim osebam, se davčna osnova poveča za razliko med obrestmi, obračunanimi po povprečni obrestni meri in obrestmi, ki jih je zaračunala lastnikom ali povezanim osebam.

Davčna osnova se poveča za prejete dividende v skladu z 32. členom tega zakona.

Davčna osnova se zmanjša za dobiček, ki ga je davčni zavezanec prenesel iz tujine, če je bil od tega dobička plačan ustrezen davek v tujini. Zmanjšanje davčne osnove po prejšnjem odstavku ne more presegati višine davčne osnove. Davčni zavezanec mora ustrezen dokument o plačanem davku v tujini predložiti skupaj z davčnim izkazom.

Davčna osnova se zmanjša za že obdavčene, neporabljene dolgoročne rezervacije stroškov, ki jih je davčni zavezanec izkazal v prihodkih, vendar največ v višini davčne osnove.

Davčna osnova zadruge se zmanjša za del presežka, ki ga je zadruga dosegla v poslovanju s člani (ristorno), vendar največ v višini davčne osnove. Zmanjšanje davčne osnove po prejšnjem odstavku uveljavlja zadruga pod pogojema: - da izplača ristorno članu glede na njegovo poslovanje z zadrugo, - da izplačilo temelji na članovi pravici, zagotovljeni v zadružnih pravilih ter na sklepu upravnega odbora zadruge.

Davčni zavezanec, ki izplačuje dividende in druge deleže v dobičku (v nadaljnjem besedilu: dividende), mora ob vsakem izplačilu dividende obračunati in plačati posebno akontacijo za davek od dobička in dohodnine glede na izplačano dividendo (v nadaljnjem besedilu: posebna akontacija), in sicer po stopnji 15% za prenos v tujino in po stopnji 25% za prejemnike - rezidente Republike Slovenije (razen za fizične osebe - družbenike osebnih družb). Davčni zavezanec izda prejemniku dividende potrdilo o plačani posebni akontaciji. Pri davčnem zavezancu - prejemniku dividende se davčna osnova poveča za prejete dividende, vključno s plačano posebno akontacijo. Pri davčnem zavezancu, ki je povečal davčno osnovo po prejšnjem odstavku, se plačilo obračunanega davka od dobička zniža za plačano posebno akontacijo. Če je izplačevalec dividend davčni zavezanec - rezident Republike Slovenije obračunal in plačal davek od dobička po stopnji iz 38. člena tega zakona, ne obračuna in ne plača posebne akontacije po prvem odstavku tega člena, za pravne osebe - rezidente Republike Slovenije. V primeru iz prejšnjega odstavka se davčna osnova davčnega zavezanca - rezidenta Republike Slovenije, ki je prejel dividende, ne poveča za prejete dividende.

Če je v sporazumu o izogibanju dvojnemu obdavčevanju vprašanje obdavčevanja dividend urejeno drugače kot v tem zakonu, se za davčne zavezance, ki niso rezidenti Republike Slovenije, uporabljajo neposredno določbe takšnega sporazuma.

Če je razlika med prihodki, vključno s povečanjem davčne osnove, in odhodki, vključno z zmanjšanjem davčne osnove, po tem zakonu negativna, izkaže davčni zavezanec izgubo v davčnem izkazu. Tako izkazano izgubo lahko davčni zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih petih letih.

Pokrivanje izgube po prejšnjem členu ne sme presegati višino tekoče ugotovljene davčne osnove.

Pri zmanjšanju davčne osnove na račun izgub iz preteklih let se davčna osnova najprej zmanjša za izgubo starejšega datuma.

Določbe 34. do 36. člena tega zakona se ne uporabljajo v primerih združitve davčnih zavezancev ter za obdavčevanje na podlagi skupinskega davčnega izkaza.

Davek se plačuje po stopnji 25%.

Davčnemu zavezancu se prizna davčna olajšava v višini 20% investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji. Davčnemu zavezancu se prizna dodatna davčna olajšava (razen v osebna motorna vozila) v višini 20% investiranega zneska v opremo, razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji. V primeru finančnega najema se davčna olajšava po prejšnjih dveh odstavkih priznava davčnemu zavezancu, ki opredmeteno osnovno sredstvo pridobi na podlagi finančnega najema. Davčni zavezanec, ki koristi davčno olajšavo po prejšnjih treh odstavkih, ne sme razporejati dobička za udeležbo v dobičku. Če davčni zavezanec razporedi dobiček za udeležbo v dobičku pred potekom treh let po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo v letu razporeditve dobička za udeležbo v dobičku.

Če davčni zavezanec proda oziroma odtuji ali prenese izven Republike Slovenije opredmeteno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo prej kot v treh letih po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo po prejšnjem členu, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve ali prenosa sredstva. V primeru finančnega najema se določba prejšnjega odstavka uporablja tudi, če najemojemalec izgubi pravico uporabe opredmetenega osnovnega sredstva.

Davčnemu zavezancu, ki oblikuje investicijske rezerve za vlaganja v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji ter za dolgoročne naložbe v druge osebe v Republiki Sloveniji, se prizna davčna olajšava v višini oblikovanih rezerv, vendar največ v višini 10% davčne osnove. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo dveh let, če se oblikovane rezerve v višini izkoriščene davčne olajšave porabijo za namen iz prejšnjega odstavka. Če davčni zavezanec ob koncu drugega poslovnega leta po poslovnem letu, ko je obračunal davčno olajšavo iz prvega odstavka tega člena, izkaže neporabljeni znesek investicijskih rezerv, mora za ta znesek povečati davčno osnovo za to leto. Davčni zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo po prvem odstavku tega člena, mora voditi evidence, ki vsebujejo podatke in informacije o oblikovanju investicijske rezerve, o posameznem namenu oblikovanja investicijske rezerve in o porabi investicijske rezerve po posameznih namenih njenega oblikovanja in o stanju investicije.

Davčnemu zavezancu, ki v poslovnem letu za nedoločen čas in najmanj za dve leti zaposli pripravnike oziroma druge delavce, ki prvič sklepajo delovno razmerje, in delavce, ki so bili pred sklenitvijo delovnega razmerja najmanj šest mesecev prijavljeni pri službi za zaposlovanje, se davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 30% izplačanih plač teh zaposlenih, in sicer največ za prvih 12 mesecev njihove zaposlitve. Če davčni zavezanec prekine delovno razmerje osebi iz prejšnjega odstavka (razen na zahtevo te osebe) prej kot v dveh letih od njene zaposlitve, mora za znesek izkoriščene olajšave po tem členu povečati davčno osnovo, in sicer v letu prekinitve delovnega razmerja. Davčnemu zavezancu, ki zaposluje invalide, se davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 50% izplačanih plač invalidov, zavezancu, ki zaposluje invalide s 100% telesno okvaro in gluhoneme osebe, pa za znesek, ki je enak 70% izplačanih plač tem osebam. Znižanje davčne osnove po prejšnjih odstavkih se prizna v višini izplačanih plač, vendar največ v višini davčne osnove.

Pri davčnem zavezancu - zavarovalnici se davčna osnova zmanjša za oblikovane rezerve iz dobička, vendar največ v višini davčne osnove. Pri hranilno kreditnih službah se oblikovane rezerve iz dobička ne vštevajo v davčno osnovo.

Davčne olajšave po določbah 39. do 43. člena tega zakona se priznajo skupaj največ do višine davčne osnove.

Z denarno kaznijo do petkratnega zneska utajenega davka, najmanj pa 1,500.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek davčni zavezanec, če v nasprotju z določbami tega zakona o ugotavljanju davčne osnove (7. do 36. člen in 47. člen) in davčnih olajšav (39. do 44. člen) navede v obračunu davka napačne podatke in je zaradi tega prišlo do znižanja davčne osnove oziroma višine obračunanega davka. Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba davčnega zavezanca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Minister za finance lahko izdaja podrobnejše predpise o načinu obračunavanja in plačevanja davka.

Davčni zavezanci poravnajo svoje obveznosti za leto 1993 po določbah zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 48/90 in 32/91).

Davčni zavezanci, ki na dan uveljavitve tega zakona uveljavljajo davčno olajšavo po 21. in 24.a členu zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 48/90 in 32/91), lahko to olajšavo uveljavljajo do poteka dobe.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 48/90 in 32/91). Ne glede na določbo četrte alinee 6. člena tega zakona pooblaščene investicijske družbe ne plačujejo davka do 31. 12. 1996. Do 31. 12. 1996 ne plačujejo davka tudi pooblaščene družbe za upravljanje, ustanovljene po zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94). Davčni zavezanci lahko pokrivajo davčno izgubo iz leta 1991, 1992, 1993 in 1994 v skladu z določbami tega zakona. Davčna osnova se zmanjšuje za obračunane obresti od dolgoročnih in kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki so jih do 8. 4. 1995 izdale Republika Slovenija, občine ali javna podjetja, ki so jih ustanovile Republika Slovenija oziroma občine, vendar največ v višini davčne osnove.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1994. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dobička pravnih oseb - ZDDPO-A (Uradni list RS, št. 20/95) vsebuje naslednje končne določbe:

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za obračun davka od dobička pravnih oseb v letu 1995. Določbe tega zakona, razen določb drugega odstavka 4. člena in 7. člena tega zakona, se uporabljajo tudi že pri obračunu davka od dobička pravnih oseb za leto 1994. Davčni zavezanci oddajo davčni obračun za leto 1994 do 15. 4. 1995. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dobička pravnih oseb - ZDDPO-B (Uradni list RS, št. 34/96) vsebuje naslednje končne določbe:

Ta zakon začne veljati 1. januarja 1997. Določbe 3. člena tega zakona se uporabljajo tudi za obračun davka od dobička pravnih oseb za leto 1996. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dobička pravnih oseb - ZDDPO-C (Uradni list RS, št. 108/2002) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

Davčnemu zavezancu, ki na dan začetka uporabe tega zakona še tečejo roki po 39., 40. in 41. členu zakona (Opomba: ZDDPO - Uradni list RS, št. 72/93, 20/95, 34/96, 18/96 - ZDavP in 27/98 - odločba US), ti roki tečejo do poteka. Davčnemu zavezancu, ki je pričel z amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev pred dnevom začetka uporabe tega zakona, se kot odhodek prizna amortizacija teh opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev do dokončne amortizacije po stopnjah, določenih v 17. členu zakona (Opomba: ZDDPO - Uradni list RS, št. 72/93, 20/95, 34/96, 18/96 - ZDavP in 27/98 - odločba US).

Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka 5. člena tega zakona se za leto 2003 davčnemu zavezancu prizna davčna olajšava v višini 30% investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji, in dodatna davčna olajšava (razen v osebna motorna vozila) v višini 10% investiranega zneska v opremo, razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji. Za leto 2004 se davčnemu zavezancu prizna davčna olajšava v višini 25% investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji, in dodatna davčna olajšava (razen v osebna motorna vozila) v višini 15% investiranega zneska v opremo, razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Republiki Sloveniji.

Minister za finance izda podzakonski akt iz drugega odstavka 1. člena tega zakona najkasneje do 1. januarja 2003.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2003.