23. člen ZDDPO-UPB1
Dolgoročne rezervacije stroškov se priznajo v obračunanih zneskih, vendar največ do 50% teh stroškov, razen dolgoročnih rezervacij iz naslova dotacij iz proračunov za osnovna sredstva. Rezervacije pri bankah, hranilnicah in hranilno kreditnih službah se priznajo v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo predpiše Banka Slovenije, v skladu z 29. členom zakona o bankah in hranilnicah. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se pri bankah, ki so v postopku predsanacije in sanacije, priznajo tudi rezervacije v skladu z odločbo Banke Slovenije. Bankam in hranilnicam, ki predpisano kapitalsko ustreznost presegajo za več kot 20%, se med odhodke ne priznajo oblikovane splošne rezervacije.
- VSRS Sodba X Ips 1434/2006Vrhovno sodišče RS · 2010
Za knjiženje odhodkov iz naslova oblikovanih dolgoročnih rezervacij mora biti predložen načrt oblikovanja in črpanja rezervacij, saj temeljnica ni verodostojna knjigovodska listina, ampak zgolj nalog za knjiženje. Neobstoječa družba ne more opraviti storitev in tudi ne more izdati računa, zato so takšni računi fiktivni in ne morejo biti podlaga za knjiženje poslovnih dogodkov in s tem za priznanje odhodkov. Račun za opravljeno storitev izda oseba, ki je storitev opravila, ne pa oseba, kateri je bila terjatev iz tega naslova cedirana (cesionar). Zato tak račun ni podlaga za knjiženje poslovnega dogodka ter s tem tudi ne za priznanje odhodkov.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 5. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 1434/2006Vrhovno sodišče RS · 27. 5. 2010
Za knjiženje odhodkov iz naslova oblikovanih dolgoročnih rezervacij mora biti predložen načrt oblikovanja in črpanja rezervacij, saj temeljnica ni verodostojna knjigovodska listina, ampak zgolj nalog za knjiženje. Neobstoječa družba ne more opraviti storitev in tudi ne more izdati računa, zato so takšni računi fiktivni in ne morejo biti podlaga za knjiženje poslovnih dogodkov in s tem za priznanje odhodkov. Račun za opravljeno storitev izda oseba, ki je storitev opravila, ne pa oseba, kateri je bila terjatev iz tega naslova cedirana (cesionar). Zato tak račun ni podlaga za knjiženje poslovnega dogodka ter s tem tudi ne za priznanje odhodkov.