Zakon o upravnih taksah (ZUT)

Ta zakon ureja plačevanje upravnih taks (v nadaljnjem besedilu: takse) za dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah (v nadaljnjem besedilu: dokumenti in dejanja) pri upravnih organih. Takse se plačujejo samo za tiste dokumente in dejanja, ki jih določa taksna tarifa tega zakona.

Z upravnimi organi (v nadaljnjem besedilu: organi) iz 1. člena tega zakona so mišljeni:

1.organi državne uprave in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter

2.podjetja in druge organizacije ter posamezniki, kadar na podlagi javnih pooblastil odločajo o upravnih zadevah. Osebe iz 2. točke prejšnjega odstavka zaračunavajo upravno takso samo, če se za izvajanje javnih pooblastil financirajo iz proračunskih sredstev.

Določbe tega zakona se ne uporabljajo za plačevanje taks oziroma pristojbin, če je njihovo plačevanje drugače urejeno z veljavno mednarodno pogodbo. V primeru iz prejšnjega odstavka morajo biti mednarodne tarife taks oziroma pristojbin objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije. Če mednarodne pogodbe pooblaščajo države pogodbenice, da same določijo višino taks za dokumente in dejanja, določene na podlagi take mednarodne pogodbe, pa ti dokumenti in dejanja niso določeni v taksni tarifi tega zakona, lahko višino teh taks določi Vlada Republike Slovenije. Upravne takse po tem zakonu se ne zaračunavajo za upravna dejanja in dokumente, za katere je s predpisi Evropske skupnosti določen poseben način plačevanja stroškov dela organov ali za katere je s predpisi Evropske skupnosti določeno, da se opravijo oziroma izdajo brezplačno.

Taksni zavezanec je tisti, ki s svojo vlogo uvede upravni postopek oziroma na katerega zahtevo se opravijo dejanja ali izdajo dokumenti, predvideni v taksni tarifi. Če je za isto takso več taksnih zavezancev, je njihova obveznost nerazdelna. Če se na zahtevo taksnega zavezanca, ki vsebuje več zahtevkov, izda dokument, ki se nanaša na več zadev in za katerega je treba plačati takso, se plača taksa tolikokrat, kolikor je v vlogi zahtevkov.

Če ni v taksni tarifi drugače določeno, nastane taksna obveznost:

1.za vloge – takrat, ko se vložijo pri pristojnem organu; če so dane na zapisnik pa takrat, ko se zapisnik sestavi;

2.za odločbe, dovoljenja, sklepe, soglasja in druge dokumente – takrat, ko se vloži zahteva, naj se izdajo;

3.za upravna dejanja – takrat, ko se vloži vloga, naj se opravijo. Ne glede na prejšnji odstavek nastane taksna obveznost za dokumente in dejanja iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, za katere se višina takse ne more določiti ob vložitvi vloge, v trenutku, ko upravni organ pridobi podatke potrebne za določitev višine takse, nikakor pa kasneje kot v trenutku izdaje dokumenta iz 2. točke oziroma izvršitve dejanja iz 3. točke prejšnjega odstavka. Ko taksna obveznost nastane, organ obvesti taksnega zavezanca o višini takse tako, da mu pošlje plačilni nalog iz prvega odstavka 16. člena tega zakona.

Takse se praviloma določajo v eurih. Taksna tarifa lahko določi, da se v posameznih primerih taksa določi v odstotku od vrednosti predmeta. V eurih se določa tudi vrednost predmeta, kadar je ta osnova za odmero takse, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Takse se plačujejo v gotovini ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti. Če taksni zavezanec plača takso pri ponudniku plačilnih storitev, jo plača na prehodni podračun in z uporabo reference, določene za plačilo upravne takse organa, ki je pristojen za opravo dejanja, izdajo dokumenta oziroma vodenje postopka. V primeru, ko taksni zavezanec iz tujine ali v tujini zahteva dokument ali dejanje, za katerega se plača taksa, se taksa plača po ustrezni tarifni številki v tuji valuti pri diplomatskem ali konzularnem predstavništvu v tujini, po katerem se taksnemu zavezancu vročajo dokumenti. Takse, ki jih plačujejo taksni zavezanci iz tujine, v primeru, da vložijo vlogo po pošti pri pristojnem organu, pa v državi, kjer odpošljejo vlogo ni diplomatskega ali konzularnega predstavništva Republike Slovenije, se plačujejo po ustrezni tarifni številki v valuti države, kjer je bila vloga odposlana po pošti. Takse, ki so v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena plačane v tuji valuti, se preračunavajo v eure po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije in velja za to valuto na dan nastanka taksne obveznosti.

Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, če ni za posamezne primere s tem zakonom drugače določeno.

Če je v taksni tarifi predpisano, da se taksa plača od vrednosti predmeta, je osnova za odmero takse vrednost, ki je navedena v vlogi ali listini; če vrednost v vlogi ali listini ni navedena ali pa je navedena nepravilno, ugotovi vrednost organ, za katerega delo se plača taksa.

Za izvod dokumenta, ki se v postopku, uvedenem na zahtevo taksnega zavezanca, sestavi za potrebe samih organov, se ne plača takse.

Organ mora priložiti dokumentu, ki ga izda na zahtevo taksnega zavezanca iz tujine, dva izvoda spremnega dopisa, v katerem je naveden znesek takse, ki jo mora taksni zavezanec plačati pri diplomatskem ali konzularnem predstavništvu.

Na dokumentih, ki se izdajo brez takse, mora biti navedeno, v kakšen namen se izdajajo in po kateri določbi tega zakona so oproščeni plačila takse, razen če oblika dokumenta tega ne dopušča. Dokumenti iz prejšnjega odstavka se smejo uporabiti v druge namene šele, če je zanje plačana za ta namen predpisana taksa.

Če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme od taksnega zavezanca vlogo ali drug dokument, izroči oziroma pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog, s katerim mu naloži plačilo takse v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. Plačilni nalog mora vsebovati osebno ime, enotno matično številko občana ali davčno številko in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, višino takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco, pouk o pravnem sredstvu ter opozorilo o posledicah, če takse v roku ne plača. Zoper plačilni nalog iz prejšnjega odstavka je v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga dopusten ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je bila taksa napačno odmerjena. O ugovoru v 15 dneh odloči organ, ki je izdal plačilni nalog, s sklepom. Organ iz prejšnjega odstavka s sklepom ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. Če ugotovi, da je bila taksa že plačana ali pa da taksna obveznost ni nastala, ugovoru ugodi in izpodbijani plačilni nalog odpravi. Če ugotovi, da je bila taksa napačno odmerjena, ugovoru ugodi in izpodbijani plačilni nalog nadomesti z novim plačilnim nalogom. Zoper sklep o ugovoru je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve sklepa. O pritožbi odloči organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbah zoper akt, za katerega je določena taksa. Če organ, ki je izdal plačilni nalog, po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti iz 19. člena tega zakona nadomesti z novim plačilnim nalogom. Zoper nov plačilni nalog je dopusten ugovor, za katerega se uporabljajo določbe tega člena. Ugovor zoper plačilni nalog zadrži izvršitev. Od taks, ki jih taksni zavezanec ni plačal v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga, se plačajo zamudne obresti, kot so opredeljene z zakonom, ki ureja davčni postopek. Od zamudnih obresti, ki jih taksni zavezanec ni plačal, se zamudne obresti ne zaračunavajo.

Pravico do vračila vse ali preveč plačane takse ima, kdor je plačal takso, ki je ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso v višjem znesku, kot je predpisana, ali je plačal takso za dokument ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali opravil, ali za pritožbo ali drugo pravno sredstvo, ki mu je organ ugodil. Kdor je plačal takso za vlogo in takso za dejanje ali dokument, ki ga organ iz kakršnihkolih vzrokov ni opravil ali izdal, ne more zahtevati vračila takse za vlogo, s katero je zahteval, naj se dejanje opravi ali dokument izda. Ne glede na prvi odstavek tega člena, taksni zavezanec, ki je plačal takso za dokument ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali opravil, ker je bil postopek ustavljen na zahtevo ali z opustitvijo ali opravo kakšnega dejanja taksnega zavezanca, potem ko je bil izveden že celotni ugotovitveni postopek, ne more zahtevati vračila takse za ta dokument ali dejanje.

Preveč plačana taksa, višja od 18,00 evrov, se vrne po uradni dolžnosti. Taksni zavezanec lahko zahteva vračilo preveč plačane takse v 60 dneh od dneva, ko je plačal takso, ki mu je ni treba plačati, oziroma od dneva, ko je plačal takso v višjem znesku, kot je predpisana, oziroma od dneva, ko je izvedel, da dokument ni izdan ali dejanje ni bilo opravljeno, oziroma od dneva, ko je bila izdana odločba ali sklep, s katerim se je ugodilo pritožbi. O vračilu takse odloča organ, ki vodi upravni postopek ali opravi dejanja ali izda dokumente, predvidene v taksni tarifi. O vračilu takse iz prvega in drugega odstavka tega člena odloči organ s sklepom. Taksa se vrne v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa. Zoper sklep o vračilu takse je dovoljena pritožba. O pritožbi odloči organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbah zoper akt, za katerega je določena taksa. Taksa se vrne iz državnega proračuna oziroma proračuna občine. Vrnitve takse ni več mogoče zahtevati po preteku dveh let od dneva, ko je bila plačana.

Če taksa iz plačilnega naloga ni plačana v višini in rokih, določenih s tem zakonom, in taksni zavezanec ne vloži ugovora iz 16. člena tega zakona ali vloge za oprostitev iz 25. člena tega zakona, pristojni organ potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga pošlje pristojnemu davčnemu organu v izvršitev. Taksa se prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za prisilno izterjavo davkov. Neplačane takse se prisilno ne izterjajo, če znesek neplačane takse v posamezni zadevi ne presega 70 odstotkov vrednosti zneska, ki je z davčnimi predpisi določen kot znesek, za katerega se ne opravi prisilna izterjava.

Pravica do izterjave takse zastara v dveh letih od dneva zapadlosti takse v plačilo. Tek zastaranja pretrga vsako uradno dejanje pristojnega organa z namenom izterjave takse, o katerem je taksni zavezanec obveščen. Zastaranje nastopi v vsakem primeru po desetih letih od dneva zapadlosti takse v plačilo.

Tuji državljani imajo pod pogojem vzajemnosti, po predpisih o taksah enake pravice, kot jih imajo slovenski državljani.

Za dokumente in dejanja v postopkih, ki se uvedejo po uradni dolžnosti, se v postopku na prvi stopnji ne plača takse.

Takse ne plačujejo:

1.država in državni organi,

2.samoupravne lokalne skupnosti in njihovi organi, 2.a  javni skladi in javne agencije ter druge osebe javnega prava,

3.tuja diplomatska in konzularna predstavništva v diplomatskih in konzularnih zadevah, pod pogojem vzajemnosti,

4.(črtana),

5.taksni zavezanci posamezniki v slabih premoženjskih razmerah, razen taks po tarifni številki 12, po točkah 1.d), 1.e), 2.d), 2.e), 3.c) in 3.č) tarifne številke 14, po tarifni številki 21 ter tarifnih številkah iz XI. in XII. poglavja taksne tarife tega zakona,

6.taksni zavezanci – za potrdila oziroma podatke iz uradnih evidenc, ki jih organ v okviru upravnega postopka v skladu s 139. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06-ZUS-1 in 126/07) sam pridobi od drugega organa,

7.taksni zavezanci za vloge, potrdila in odločbe v postopku za povrnitev škode v skladu s predpisi, ki urejajo odpravo posledic naravnih nesreč,

8.taksni zavezanci za dejanja in dokumente v zvezi z zamenjavo ali nadomestitvijo javne listine iz tarifnih številk 14, 17 in 22 ter odjavo vozila iz prometa, ki so bili poškodovani in uničeni v naravni nesreči,

9.naročniki po zakonu, ki ureja javno naročanje in zakonu, ki ureja javno naročanje na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc. Vlada Republike Slovenije lahko glede na okoliščine posameznega primera zaradi odprave posledic naravne nesreče s sklepom zniža ali določi oprostitev plačila upravnih taks tudi v primerih, ki niso zajeti s 7. in 8. točko prejšnjega odstavka.

Plačevanja taks so v določenih zadevah oproščeni:

1.podjetja in druge organizacije ter posamezniki – pri izvrševanju javnih pooblastil;

2.dobrodelne in invalidske organizacije ter organizacije za samopomoč - za dokumente in dejanja v zvezi z izvajanjem namena, za katerega so ustanovljene; 2.a  pravne osebe zasebnega prava – za dokumente in dejanja v zvezi z odobritvijo statusa organizacije v javnem interesu;

3.pravne osebe zasebnega prava, ki jim je podeljen status organizacije v javnem interesu ali za katere zakon določa, da je njihova dejavnost v javnem interesu – za dokumente in dejanja v zvezi z opravljanjem dejavnosti; 3.a  ustanove oziroma fundacije za dokumente in dejanja v zvezi z ustanovitvijo ustanove oziroma fundacije po zakonu, ki ureja ustanove;

4.ustanove, ustanovljene v skladu z veljavnimi predpisi – za dokumente in dejanja v zvezi z izvajanjem njihovega dobrodelnega ali splošno koristnega namena, za katerega so ustanovljene; 4.a  sindikati – za dokumente in dejanja v postopkih zastopanja interesov delavcev ter v postopku za pridobitev pravne osebnosti in lastnosti reprezentativnosti sindikata;

5.invalidi, za katere je določeno v zdravstvenem spričevalu, da smejo voziti le prirejeno vozilo – v postopku za pripustitev k vozniškemu izpitu, za vozniško dovoljenje in za izdajo ter podaljšanje veljavnosti vozniškega in prometnega dovoljenja;

6.brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve v postopkih izvajanja ukrepov države na trgu dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, in za dokumente in dejanja v zvezi z nacionalno poklicno kvalifikacijo;

7.učenci osnovnih šol, vajenci in dijaki v srednjem izobraževanju ter študentje – za dokumente in dejanja v zvezi s šolanjem; 7.a  študentje iz tretjih držav, ki so prejemniki štipendije Republike Slovenije ali so udeleženci organizirane mobilnosti v programih Evropske unije (ERAZMUS +) ali prihajajo na izmenjave v Republiko Slovenijo na podlagi meduniverzitetnih sporazumov – za dokumente in dejanja v zvezi z izdajo prvega dovoljenja za prebivanje zaradi študija;

8.osebe, ki podarijo svoje premoženje državi ali samoupravni lokalni skupnosti ali se odpovejo lastninski pravici na zemljišču ali stavbi v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti ali pa brezplačno odstopijo državi ali samoupravni lokalni skupnosti kakšno drugo stvarno pravico na nepremičninah – v postopku v zvezi s prenosom lastnine in drugih stvarnih pravic;

9.tujci, za dokumente in dejanja, določena v mednarodnih sporazumih, ki veljajo v Republiki Sloveniji;

10.tujci, v postopkih za priznanje mednarodne ali začasne zaščite; 10.a   tujci s priznano mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji v postopkih izdaje dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje družinskim članom;

11.javni socialno-varstveni zavodi in pravne ter fizične osebe, ki na podlagi koncesije v skladu s predpisi socialnega varstva opravljajo socialno-varstveno dejavnost – v zvezi z opravljanjem te dejavnosti; 11.a  izvajalci dolgotrajne oskrbe – javni zavodi ter druge pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki pridobijo koncesijo na podlagi javnega razpisa – v zvezi z izvajanjem dolgotrajne oskrbe;

12.(črtana). Pristojni organ po uradni dolžnosti zagotavlja izvajanje določb tega poglavja, med drugim tudi na podlagi podatkov, ki jih predloži taksni zavezanec. V dvomu pristojni organ pozove taksnega zavezanca, da predloži dokazila za uveljavljanje taksne oprostitve.

Za taksne zavezance v slabih premoženjskih razmerah iz 5. točke 23. člena tega zakona se štejejo:

-     prejemniki denarne pomoči kot edinega vira preživljanja po predpisih socialnega varstva,

-     prejemniki varstvenega dodatka po predpisih socialnega varstva in

-     prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb. Za taksne zavezance v slabih premoženjskih razmerah se štejejo tudi osebe, ki niso prejemniki denarne pomoči, dodatka ali nadomestila iz prejšnjega odstavka, izpolnjujejo pa vsa predpisana merila za prejemke iz prejšnjega odstavka. Zahteva za oprostitev takse se vloži ob nastanku taksne obveznosti. Če je izdan plačilni nalog, se oprostitev lahko zahteva do izteka roka za ugovor zoper plačilni nalog. O zahtevi odloči organ s sklepom. Če se zahtevi ugodi, ko je bil plačilni nalog že izdan, se ga s sklepom o oprostitvi odpravi. Kadar pogoji za oprostitev niso izpolnjeni, plačilni nalog pa še ni bil izdan, organ s sklepom o zavrnitvi naloži obveznost plačila takse, pri čemer smiselno postopa po prvem odstavku 16. člena tega zakona. Organ pridobi podatke o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti. Če iz uradnih evidenc ne izhaja, da je taksni zavezanec upravičen do prejemkov, se ga pozove k predložitvi dokazil. Zahteva za oprostitev zadrži izvršitev plačilnega naloga do dokončne odločitve. Zoper sklep o zavrnitvi oprostitve je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča organ iz petega odstavka 16. člena tega zakona.

Za dobrodelno organizacijo oziroma za organizacijo za samopomoč iz 2. točke 24. člena tega zakona se šteje neprofitna organizacija, ki je v skladu z veljavno zakonodajo ustanovljena z namenom, določenim s predpisi socialnega varstva.

Kadar se začne postopek na zahtevo več oseb, od katerih so nekatere oproščene plačila takse, plača v takem postopku takso tisti, ki plačila takse ni oproščen. Ne glede na prejšnji odstavek, plača oseba, ki ni upravičena do taksne oprostitve, v primerih, ko se taksa odmerja po vrednosti predmeta, takso samo od njej pripadajočega dela vrednosti predmeta.

Taks so oproščeni naslednji dokumenti in dejanja:

1.predlogi, prijave, obvestila in druge vloge, vložene zaradi zagotavljanja javne koristi; 1.a  dokumenti in dejanja za vpis, vpis sprememb podatkov in vpis prenehanja  opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika v Poslovni register  Slovenije; 1.b  vloge in drugi dokumenti ter dejanja v zvezi z izvajanjem ukrepov kmetijske in ribiške politike;

2.prošnje za pomilostitev in odločbe o takih prošnjah; 2.a  vloge in drugi dokumenti ter dejanja v zvezi z vsemi postopki, ki se nanašajo na izvrševanje kazenskih sankcij;

3.dokumenti in dejanja v postopku za pridobitev dokaza o slabih premoženjskih razmerah, kot podlaga za priznanje oprostitve plačila stroškov v upravnem oziroma sodnem postopku;

4.dokumenti in dejanja v zvezi s postopki pred davčnim organom, razen v taksni tarifi naštetih odločb, ki jih izdaja Finančna uprava Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja trošarine in zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost; 4.a  dokumenti in dejanja v postopku vpisa oziroma vpisa sprememb podatkov in izbrisa iz registra neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov;

5.dokumenti in dejanja v postopku za popravo napak v odločbah, drugih listinah in uradnih evidencah;

6.dokumenti in dejanja v volilnih postopkih ter vloge, dokumenti in dejanja v zvezi z vpisom v evidenco volilne pravice in izdajo volilne karte;

7.(črtana);

8.prijave in vpisi v matični register;

9.(črtana);

10.(črtana);

11.dokumenti in dejanja v postopku arondacije in komasacije zemljišč;

12.dokumenti in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva; 12.a  dokumenti in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo ter za vpis izvajalcev dolgotrajne oskrbe in ponudnikov storitev e-oskrbe v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe;

13.dokumenti in dejanja za uveljavitev socialno-varstvenih pravic;

14.dokumenti in dejanja v zvezi z uveljavljanjem pravic do družinskih prejemkov in zavarovanja za starševsko varstvo; 14.a   (črtana); 14.b   dokumenti in dejanja v postopku za izdajo parkirne karte;

15.dokumenti in dejanja v postopku za uveljavitev pravic, ki so z zakonom priznane invalidom, vojnim veteranom, žrtvam vojnega in povojnega nasilja; 15.a   dokumenti in dejanja v postopku izdaje gradbenih dovoljenj v okviru varstva vojnih grobišč;

16.dokumenti in dejanja v zvezi z urejanjem delovnega razmerja;

17.dokumenti in dejanja v zvezi z izdajanjem, izpolnjevanjem in podaljševanjem pomorskih knjižic;

18.dokumenti in dejanja v zvezi z ureditvijo državljanskih dolžnosti in pravic pri obrambi države oziroma varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

19.dokumenti in dejanja v zvezi s prijavno-odjavno obveznostjo prebivališč posameznikov;

20.dokumenti in dejanja v zvezi z razlastitvijo premoženja in denacionalizacijskimi postopki;

21.izvirne diplome, spričevala in druge listine o uspešno končanem izobraževanju, razen njihovih dvojnikov, nadomestnih spričeval in izpisov iz evidence;

22.dokumenti in dejanja v zvezi z varstvom kulturnih spomenikov in naravnih vrednot;

23.vloge naslovljene na varuha človekovih pravic in druge institucije za prošnje in pritožbe;

24.vloge, s katerimi se zahteva posredovanje državnega tožilca;

25.dokumenti in dejanja v postopku za pokop ali prekop umrlih ali prenos posmrtnih ostankov;

26.dokumenti in dejanja, s katerimi se urejajo razmerja med štipendistom in tistim, ki daje štipendijo;

27.dokumenti in dejanja v zvezi s pristopom k strokovnemu izpitu pred državnimi organi;

28.dokumenti in dejanja v zvezi z izdajo in podaljšanjem potnih listin, ki se izdajajo po mednarodni pogodbi;

29.vloge za vpis podatkov v uradne evidence ali izbris podatkov iz njih ter potrdila iz kazenske evidence, evidence pravnomočnih sodb in sklepov o prekrških in skupne evidence kazenskih točk;

30.dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo;

31.dokumenti in dejanja v zvezi s pravico do seznanitve s podatki, do katerih so uporabniki upravičeni na podlagi zakona, mednarodne pogodbe ali soglasja posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo;

32.dokumenti in dejanja v zvezi z letnimi povračili za uporabo cest;

33.dokumenti in dejanja v zvezi s sklenitvijo zakonske zveze ali z uradnim dejanjem registracije istospolne partnerske skupnosti;

34.dokumenti in dejanja v zvezi s postopki pridobivanja dovoljenja za opravljanje postopkov VEM oziroma postopki za pridobitev položaja točke VEM;

35.dokumenti in dejanja v zvezi z izdajo projektnih pogojev in soglasij ter soglasij za priključitev v zvezi z izdajo gradbenih dovoljenj.

Ministrstvo, pristojno za javno upravo, določi stroškovnik za fotokopiranje uradnih aktov ali listin pri upravnem organu.

Prihodki od taks, plačanih pri organih državne uprave, so prihodek državnega proračuna. Prihodki od taks, plačanih pri organih občin, so prihodek proračunov občin.

Vlada Republike Slovenije lahko zaradi upoštevanja mednarodno sprejetih obveznosti ali začasno, za dobo največ enega leta zaradi prilagajanja izjemnim razmeram (naravne in ekološke nesreče, nalezljive bolezni rastlin in živali, bistveno spremenjene razmere na tržišču ipd.) zviša ali zniža višino upravnih taks, in sicer največ do 50% vrednosti posamezne takse iz tarifne številke 45.

Nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za finance in druga ministrstva, vsako v mejah svojega delovnega področja.

Za dokumente in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost do uveljavitve tega zakona, se plača taksa po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Če je bila do uveljavitve tega zakona plačana taksa za dokument ali dejanje, ki bo opravljeno po uveljavitvi tega zakona, se taksa po tem zakonu ne doplača, preveč plačana taksa pa se ne vrne. Če po uveljavitvi tega zakona organ druge stopnje razveljavi odločbo, ki jo je organ prve stopnje izdal, preden je začel veljati ta zakon, se za odločbo organa prve stopnje taksa ne doplača, preveč plačana taksa pa se ne vrne.

Upravni kolki, ki so bili natisnjeni pred uveljavitvijo tega zakona se lahko uporabljajo tudi za plačevanje taks po tem zakonu.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82, 18/85, 33/85 – popr., 24/88, 1/90, Uradni list RS, št. 33/90 – popr., 20/91 in 12/92) ter zakon o plačevanju določenih upravnih taks (Uradni list RS, št. 34/91-I in 13/93). Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati zakon o zveznih upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 5/72, 70/87, 68/84, 74/87 in 46/89) in zakon o tarifi zveznih upravnih taks (Uradni list SFRJ, št. 77/87 in 63/89). Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati odredba o določitvi zneskov konzularnih taks, ki jih v tujini pobirajo diplomatska in konzularna predstavništva Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 47/94).

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-     52. člen in druga alinea 54. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94),

-     61. člen in četrta alinea 108. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95, 16/96 in 101/99),

-     22. člen zakona o meroslovju, v delu, ki se nanaša na pristojbine (Uradni list RS, št. 1/95). Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati:

-     21. člen zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov spolšne rabe (Uradni list SFRJ, št. 55/78 in 58/85). Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-     uredba o pristojbinah za obvezne zdravstvene preglede rastlin v prometu čez državno mejo (uvoz, izvoz, prevoz v tranzitu) in v notranjem prometu (Uradni list RS, št. 28/94),

-     uredba o pristojbinah na področju veterinarstva (Uradni list RS, št. 6/95, 10/95 – popr., 14/95 in 44/95),

-     1. in 3. člen uredbe o pristojbinah in cenah za storitve v postopku homologacije vozil (Uradni list RS, št. 41/96),

-     uredba o pristojbinah in stroških za pridobitev in vzdrževanje akreditacije (Uradni list RS, št. 74/98), v delu, ki se nanaša na pristojbine,

-     drugi odstavek 1. člena uredbe o stroških in pristojbinah za preskuse in odobritve tipov meril ter overitve etalonov in meril (Uradni list RS, št. 38/96),

-     odlok o višini pristojbin za kritje stroškov ugotavljanja zdravstvene neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, ki se uvozijo in o načinu njihovega plačila (Uradni list RS, št. 29/92). Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-     vsi občinski odloki o upravnih taksah.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Taksna tarifa