Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (ZZelP-J)

V Zakonu o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 63/13) se v 1. členu za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Ta zakon se ne uporablja za: – proge, ki so funkcionalno ločene od preostalega železniškega omrežja in so predvidene samo za opravljanje lokalnega, mestnega ali primestnega potniškega prometa, – prevoznike, ki izvajajo dejavnost samo na omrežjih iz prejšnje alinee; – zasebno železniško infrastrukturo in vozila, ki jih uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane nov tretji odstavek, se črtajo prva, druga in tretja alinea. Dosedanja četrta alinea postane prva alinea. V dosedanji peti alinei, ki postane druga alinea se za besedilom »str. 51« črtata podpičje in besedilo »v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/59/ES«. Doda se nova tretja alinea, ki se glasi: »– Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L št. 343 z dne 14. 12. 2012, str. 32; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/34/EU);«. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) S tem zakonom se določi pristojni organ za izvajanje Uredbe 1077/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni metodi za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila (UL L št. 320 z dne 17. 11. 2012, str. 3).«.

2. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: 1. »čezmejni sporazum« pomeni vsako mednarodno pogodbo, sklenjeno med dvema ali več državami članicami Evropske unije ali med državami članicami Evropske unije in tretjimi državami, katere namen je olajšati opravljanje storitev čezmejnega železniškega prometa; 2. »dostop na javno železniško infrastrukturo« je pravica do njene uporabe pod določenimi pogoji; 3. »investicija v javno železniško infrastrukturo« je nadgradnja obstoječe ali graditev nove javne železniške infrastrukture; 4. »licenca« pomeni dovoljenje, ki ga licenčni organ izda prevozniku in s katerim se prizna njegova sposobnost, da kot prevoznik v železniškem prometu opravlja storitve železniškega prevoza; ta sposobnost je lahko omejena na opravljanje posebnih vrst storitev; 5. »licenčni organ« je organ, pristojen za izdajanje licenc iz prejšnje točke; 6. »mednarodne storitve prevoza blaga« so prevozne storitve, pri katerih vlak prečka najmanj eno državno mejo države članice Evropske unije, lahko je sestavljen in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne in namembne postaje, vagon pa mora prečkati najmanj eno državno mejo; 7. »mednarodne storitve potniškega prometa« so storitve potniškega prometa, pri katerih vlak prečka najmanj eno mejo države članice Evropske unije, pri čemer je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah; vlak je lahko sestavljen kot celota in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne ali namembne postaje, pod pogojem, da vsi vagoni prečkajo najmanj eno državno mejo; 8. »mestni ali primestni promet« pomeni prevozne storitve, katerih glavni namen je zadovoljevanje prevoznih potreb mestnega središča ali urbane aglomeracije, vključno s čezmejno aglomeracijo, in prevoznih potreb med takim središčem ali urbano aglomeracijo in okoliškimi območji; 9. »incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan s prometom vlakov in vpliva na varnost železniškega prometa; 10. »nadgradnja« je sprememba železniškega podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno delovanje podsistema; 11. »nadomestna proga« pomeni drugo progo med istima izhodno in končno postajo, kadar sta progi zamenljivi za namene tovornega ali potniškega prometa, ki ga opravlja prevoznik v železniškem prometu; 12. »nesreča« pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in druge; 13. »objekt za izvajanje železniških storitev« pomeni napravo, vključno z zemljiščem, stavbo in opremo, ki je bila v celoti ali deloma posebej prilagojena za zagotavljanje ene ali več storitev iz točk 2 do 4 Priloge II Direktive 2012/34/EU; 14. »okvirna pogodba« pomeni pogodbo, ki določa pravice in obveznosti prosilca in upravljavca v zvezi z infrastrukturnimi zmogljivostmi, ki se bodo dodeljevale in uporabnine, ki se bodo zaračunavale v obdobju, ki je daljše od obdobja veljave voznega reda omrežja; 15. »prevozne storitve« v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu; 16. »prevoznik v železniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: prevoznik)« je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, katere glavna dejavnost je izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco, pri čemer mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov, ali pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov; 17. »prevoznik Evropske unije« je prevoznik, ki ima licenco izdano v državi članici Evropske unije; 18. »preiskovalni organ« je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov, ki je v primeru nesreče ali incidenta pristojen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa; 19. »program omrežja« pomeni podrobno obrazložitev splošnih pravil, rokov, postopkov in meril v zvezi z ureditvijo zaračunavanja uporabnine in dodeljevanja infrastrukturnih zmogljivosti; vsebuje tudi dodatne informacije, potrebne za vložitev prošenj za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, kot so na primer informacije o infrastrukturnih zmogljivostih javne železniške infrastrukture ter možnih dodatnih in pomožnih storitvah; 20. »prosilec« je prevoznik, mednarodno združenje prevoznikov v železniškem prometu ali druga pravna ali fizična oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno pot; 21. »regulatorni organ« je organ, ki skrbi za enakopravno obravnavo vseh deležnikov na trgu storitev v železniškem prometu in svobodno konkurenco med ponudniki storitev v železniškem prometu in je pristojen za reševanje pritožb zoper odločitve in ravnanja upravljavca, prevoznikov ali upravljavcev objektov za izvajanje železniških storitev ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon; 22. »resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti. Velika škoda v tem primeru pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj 2 milijona eurov; 23. »subjekt usposabljanja« je pravna ali fizična oseba, ki jo varnostni organ pooblasti za izvajanje postopkov strokovnega usposabljanja, izpopolnjevanja in preverjanja usposobljenosti delavcev za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca; 24. »tranzit Republike Slovenije« pomeni prečkanje ozemlja Republike Slovenije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga in/ali brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Republike Slovenije; 25. »tranzit Unije« pomeni prečkanje ozemlja Evropske unije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga in/ali brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Unije; 26. »upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec)« je pravna oseba, ki je pristojna oziroma odgovorna zlasti za upravljanje, gospodarjenje in vzdrževanje železniške infrastrukture, vključno z upravljanjem prometa, vodenjem-upravljanjem ter signalizacijo, dodeljevanjem vlakovnih poti in zaračunavanjem ter pobiranjem uporabnine; 27. »upravljavec objekta za izvajanje železniških storitev« pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, odgovorno za upravljanje enega ali več objektov za izvajanje železniških storitev, ali zagotavljanje prevoznikom v železniškem prometu ene ali več storitev iz točk 2 do 4 Priloge II Direktive 2012/34/ES; 28. »infrastrukturna zmogljivost« pomeni možnost načrtovanja zahtevanih vlakovnih poti za en del javne železniške infrastrukture za določeno obdobje; 29. »vlakovna pot« je infrastrukturna zmogljivost, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času; 30. »vlakovna pot za določen namen (ad hoc vlakovna pot)« je vlakovna pot iz prejšnje točke, ki se dodeli za posamezne vožnje vlaka glede na proste zmogljivosti infrastrukture; 31. »varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa; 32. »varnostni regulativni okvir« so predpisi, ki vsebujejo varnostne zahteve za železniški promet in veljajo za več kot enega prevoznika, ne glede na to, kateri organ jih je izdal; 33. »vozni red« je tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omrežja; 34. »vozni red omrežja« je akt upravljavca, ki določa vse načrtovane vožnje vlakov in železniškega voznega parka na javni železniški infrastrukturi v obdobju, za katerega velja.

(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost železniškega prometa.«.

Za 2.d členom se dodajo novo poglavje ter nova 2.e in 2.f člen, ki se glasijo:

(1)Prevozniki, ki so neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom Republike Slovenije, so neodvisni glede upravljanja, vodenja in notranjega nadzora na področju upravnih, ekonomskih in računovodskih zadev. Ti prevozniki skladno z zakonodajo neodvisno razpolagajo zlasti s svojim premoženjem, proračunom in računovodstvom, ki so ločeni od premoženja, proračuna in računovodstva države.

(2)Upravljavec je odgovoren za svoje lastno upravljanje in vodenje ter notranji nadzor.

(1)Prevozniki delujejo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(2)Prevozniki samostojno predvsem: – določijo svojo notranjo organiziranost; – nadzorujejo dobavo in trženje storitev ter določajo njihovo ceno; – sprejemajo odločitve v zvezi z osebjem, premoženjem in nabavo; – širijo svoj tržni delež, razvijajo nove tehnologije in nove storitve ter sprejemajo inovativne tehnike upravljanja; – vzpostavijo nove dejavnosti na področjih, povezanih s poslovanjem v železniškem prometu.

(3)Družbeniki prevoznikov v javni lasti ali pod javnim nadzorom lahko v aktih družbe določijo, da se za večje poslovne odločitve zahteva njihovo soglasje ali soglasje organa nadzora družbe.«.

Pred besedilom prvega odstavka 10. člena se doda oznaka »(1)«. Druga alinea se spremeni tako, da se glasi: »– tiri in progovno telo, vključno s povezovalnimi tiri, nasipi, useki, drenažami, odvodnimi jarki in kanali, obložnimi zidovi, nasadi za zaščito pobočij itd.;«. V peti alinei se za besedo »klančine« doda vejica in besedilo »vključno s tistimi na tovornih terminalih«. Deseta alinea se spremeni tako, da se glasi: »– električna razsvetljava za zagotavljanje vodenja prometa in varnosti;« Na koncu trinajste alinee se pika nadomesti s podpičjem in doda nova štirinajsta alinea, ki se glasi: »– postajne zgradbe, postaje in postajališča, razen stanovanj.«.

Na koncu drugega odstavka 11. člena se doda besedilo »Pogodba mora vsebovati vse elemente, določene v Prilogi V Direktive 2012/34/EU, sklene pa se za obdobje najmanj petih let. O vsebini pogodbe in strukturi plačil, ki so namenjena za financiranje upravljavca, se dogovor sklene vnaprej za celotno pogodbeno obdobje.«. Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(6) Upravljavec vzpostavi in vodi informacijski sistem vodenja obnov javne železniške infrastrukture, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah obnov, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje obnov in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema. Upravljavec vodi tudi evidenco podatkov o izdatkih za obnove javne železniške infrastrukture.«.

V drugem odstavku 11.a člena se druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– zagotavljanje podatkov in informacij za pripravo strokovnih podlag za investicije na javni železniški infrastrukturi;«. Za drugo alineo se doda nova tretja alinea, ki se glasi: »– pripravo strokovnih podlag za nove projekte, povezane z izvajanjem nalog upravljavca iz tega člena in 11. ter 11.b člena tega zakona;«. Dosedanja tretja alinea postane nova četrta alinea. Besedilo na koncu odstavka »Prihodki ustvarjeni z gospodarjenjem iz četrte alinee tega odstavka se namensko uporabijo za vzdrževanje javne železniške infrastrukture.« se črta. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Za gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, v delu, ki se nanaša na načela in postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države.«.

11.b člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Upravljavec poleg nalog iz 11. in 11.a člena tega zakona opravlja še naslednje naloge: 1. nadzor nad izvajanjem vseh del na obstoječi javni železniški infrastrukturi zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa; 2. izdaja soglasij za posege v progovni in varovalni progovni pas v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa; 3. izdelava in objava programa omrežja; 4. dodeljevanje vlakovnih poti; 5. določanje višine uporabnine, zaračunavanje in pobiranje uporabnine; 6. izdelava, sprejem, uveljavitev in objava voznega reda omrežja; 7. zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti; 8. zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa; 9. upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji in stanovanji v lasti Republike Slovenije, ki so v postajnih poslopjih.

(2)Upravljavec opravlja naloge iz tega člena in naloge iz 11.a člena tega zakona na podlagi pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.«.

11.c člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če upravljavec opravlja svojo dejavnost znotraj koncerna, v katerem je eden ali več prevoznikov v železniškem prometu v celoti ali delno v lasti istega podjetja kakor upravljavec, jo opravlja kot samostojen gospodarski subjekt.

(2)Naloge upravljavca izvaja odvisna družba družbe Slovenske železnice, d.o.o..

(3)Upravljavec ima svoj tričlanski nadzorni svet. Člane nadzornega sveta, ki niso predstavniki delavcev, imenuje Vlada RS od tega enega člana na predlog ustanovitelja.

(4)Upravljavec mora podatke o poslovnih in finančnih razmerjih z drugimi družbami v koncernu dati na voljo regulatornemu organu na njegovo zahtevo.

(5)Zaradi preprečevanja navzkrižja interesov člani nadzornega sveta upravljavca in člani poslovodstva upravljavca ne smejo biti imenovani v organe vodenja in nadzora drugih odvisnih družb, ki opravljajo storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, niti ne smejo biti zaposleni kot vodilni delavci v kateri od teh družb. V organe vodenja in nadzora upravljavca tudi ne morejo biti imenovane osebe, ki so bili člani organa vodenja ali nadzora družbe, ki opravlja storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, najmanj eno leto po koncu mandata v organu družbe. V nadzorni svet upravljavca je lahko imenovanih le toliko članov obvladujoče družbe oziroma družb v koncernu, da ti ob upoštevanju minimalnega dovoljenega kvoruma ne dosežejo večine pri glasovanju. V nadzorni svet ne smejo biti imenovani predstavniki družb, ki opravljajo storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.

(6)Nadzor nad izvajanjem prejšnjega odstavka opravlja regulatorni organ.

(7)Nadzorni svet upravljavca preverja pravilnost izvajanja finančne preglednosti in pravila ločenosti ter varnega in varovanega dostopa do informacijskega sistema.

(8)Sestava nadzornega sveta upravljavca in natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani nadzornega sveta, se določijo v aktu o ustanovitvi upravljavca.

(9)Če ne pride do navzkrižja interesov in je zagotovljena zaupnost informacij, ki predstavljajo poslovno skrivnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, lahko upravljavec za določena dela, ki niso povezana z dodeljevanjem vlakovnih poti in določanjem uporabnine, sklene pogodbo s katero koli pravno ali fizično osebo, pri čemer ohrani pravico za sprejemanje pomembnih odločitev o teh delih.

(10)Upravljavec, člani poslovodstva in člani nadzornega sveta upravljavca ne smejo imeti nobenih neposrednih ali posrednih poslovnih deležev v kateri koli odvisni družbi družbe Slovenske železnice, d.o.o., ki opravlja storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.

(11)Upravljavec mora zagotoviti omejenost dostopa do svojega informacijskega sistema, ki se nanaša na dodeljevanje vlakovnih poti, zaračunavanje uporabnine, izdelavo voznega reda in vodenja prometa, od informacijskih sistemov obvladujoče in odvisnih družb, ki opravljajo storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.

(12)Upravljavec mora pred sprejetjem poslovnega načrta prosilcem, na prošnjo pa tudi potencialnim prosilcem omogočiti dostop do ustreznih informacij o njegovi vsebini in možnost, da mu sporočijo svoje mnenje v zvezi s pogoji za dostop do javne železniške infrastrukture, za njeno uporabo ter v zvezi z njenimi značilnostmi, zagotavljanjem in razvojem.

(13)Upravljavec mora vsaj en mesec pred podpisom pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona na svoji spletni strani objaviti osnutek pogodbe ali vsaj bistvene elemente pogodbe tako, da lahko prosilci pred podpisom podajo svoje mnenje. Upravljavec mora sklenjeno pogodbo objaviti na svoji spletni strani najpozneje v enem mesecu po njeni sklenitvi.

(14)Vlada Republike Slovenije z ustreznim načinom financiranja opravljanja nalog upravljavca po pogodbi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona zagotovi, da izkaz uspeha upravljavca infrastrukture, pod normalnimi pogoji poslovanja in v primernem obdobju, ki ni daljše od petih let, vsaj uravnoteži prihodke upravljavca iz uporabnine, presežkov iz drugih komercialnih dejavnosti, nepovratnih prihodkov iz zasebnih virov in proračunskih sredstev, vključno s predplačili države, kadar je to v skladu z zakonodajo, ki ureja področje javnih financ, z odhodki upravljavca za opravljanje njegove dejavnosti. Vlada Republike Slovenije lahko od upravljavca zahteva, da v primeru, ko je železniški promet konkurenčen drugim načinom prometa, uravnoteži svoje prihodke in odhodke s prihodki iz uporabnine brez financiranja iz državnega proračuna.«.

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Cilji in naloge strategije razvoja javne železniške infrastrukture in vzdrževanja javne železniške infrastrukture se po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi natančneje določijo v strategiji razvoja javne železniške infrastrukture, samostojno ali v okviru razvoja celotnega področja prometa (v nadaljnjem besedilu: strategija razvoja), ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije za obdobje najmanj petih let in se objavi na spletni strani.

(2)S strategijo razvoja se v zvezi z investicijami v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanjem javne železniške infrastrukture podrobneje določijo vrstni red prednostnih nalog investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničevanja posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na prometno-političnih in razvojnih ciljih ob upoštevanju objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih merilih.

(3)Na podlagi strategije razvoja na predlog upravljavca ministrstvo sprejme letni načrt obnov in vzdrževanja javne železniške infrastrukture za koledarsko leto.

(4)Letni načrt investicij javne železniške infrastrukture na predlog gospodarske družbe iz prvega odstavka 13.a člena tega zakona sprejme ministrstvo.

(5)Inženiring v javno železniško infrastrukturo, potreben za izvajanje strategije razvoja javne železniške infrastrukture, obsega zlasti: – pripravo, organiziranje in koordinacijo investicij v vseh fazah investicijskega procesa; – organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije.«.

Naslov 13.a člena se spremeni tako, da se glasi: »(investicije)«. V prvem odstavku 13.a člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Inženiring iz petega odstavka prejšnjega člena za investitorja izvaja gospodarska družba, ki jo določi Vlada Republike Slovenije, da kot notranji izvajalec za državo, njene organe in pravne osebe javnega prava opravlja storitve investicijskega inženiringa.«.

13.b člen se črta.

V prvem odstavku 14. člena se beseda »dogradnja« nadomesti z besedo »nadgradnja«, besedilo »z nacionalnim programom razvoja železniške infrastrukture« se nadomesti z besedilom »s strategijo razvoja«. V drugem odstavku se beseda »dogradnja« nadomesti z besedo »nadgradnja«, besedilo »prvega odstavka 27.c člena zakona« se nadomesti z besedilom »11.c člena tega zakona«. V četrtem odstavku se besedilo »prvega odstavka 27.c člena« nadomesti z besedilom »11.c člena tega zakona«, za besedama »četrtega odstavka« se črta besedilo »tega člena« in doda besedilo »11. člena tega zakona«.

V prvem odstavku 15. člena se beseda »odobrena« nadomesti z besedo »dodeljena«, zadnji stavek pa se črta. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Pravice do uporabe vlakovne poti, ki je dodeljena prosilcu, ni dovoljeno prenesti na drugega prevoznika ali jo uporabiti za drugo storitev.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) V kolikor prevoznik trguje z vlakovno potjo v nasprotju s prejšnjim odstavkom, ga upravljavec izključi iz postopka dodeljevanja vlakovnih poti za tekoče in naslednje voznoredno obdobje.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek se beseda »Agencija« nadomesti z besedo »Upravljavec«, besedi »Evropske skupnosti« pa se nadomestita z besedama »Evropske unije«. V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se beseda »agencija« v vseh sklonih v vseh primerih nadomesti z besedo »upravljavec« v ustreznem sklonu. Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Vloga za dodelitev vlakovnih poti iz prejšnjega odstavka se vloži po elektronski poti v spletno aplikacijo upravljavca. Dostop do uporabe spletne aplikacije se omogoči na podlagi pisne vloge prosilca upravljavcu, ki uporabniku dodeli uporabniško ime in geslo. Upravljavec odloči o dodelitvi vlakovne poti v spletni aplikaciji. Odločitev se šteje za vročeno prosilcu, ko je vnesena v spletno aplikacijo. Za postopek dodeljevanja vlakovnih poti se upravna taksa ne zaračuna. Vlakovne poti na železniških tovornih koridorjih, vzpostavljenih na podlagi Uredbe 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL L št 276 z dne 20. 10. 2010, str. 22), se dodeljujejo v skladu s to uredbo.«. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane osmi odstavek, se beseda »agencija« nadomesti z besedo »upravljavec« in črta tretja alinea, dosedanje četrta do šesta alinea pa postanejo tretja do peta alinea. Dosedanji sedmi odstavek postane deveti odstavek. V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deseti odstavek, se beseda »Agencija« nadomesti z besedo »Upravljavec«. V dosedanjem devetem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se beseda »šestega« nadomesti z besedo »osmega«.

V prvem odstavku 15.a člena se črta besedi »agencijo ter«.

Prvi, drugi in tretji odstavek 15.b člena se spremenijo tako, da se glasijo: »(1) Prevozniki Evropske unije imajo pod pravičnimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji z namenom opravljanja vseh vrst storitev prevoza blaga. Ta pravica vključuje dostop do infrastrukture, ki povezuje pristanišča in druge objekte za izvajanje železniških storitev iz 2. točke Priloge II Direktive 2012/34/EU, ter do infrastrukture, ki jo uporablja ali bi jo lahko uporabljal več kot en končni porabnik.

(2)Upravljavec vsem prevoznikom Evropske unije na nediskriminatoren način zagotavlja minimalni paket dostopa do infrastrukture, določen v tretjem odstavku 15.d člena tega zakona.

(3)Prevozniki Evropske unije imajo pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, z namenom izvajanja mednarodnih storitev potniškega prometa, pri čemer lahko potniki vstopajo in izstopajo na katerikoli postaji na mednarodni progi, vključno s postajami na območju Republike Slovenije. Pri tem mora biti glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki so v različnih državah članicah. Ta pravica vključuje dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte za izvajanje železniških storitev iz 2. točke Priloge II Direktive 2012/34/EU. Na zahtevo pristojnega organa, ki je podelil pravico za opravljanje javne službe prevoza potnikov, upravljavca ali zainteresiranih prevoznikov regulatorni organ odloči, ali je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki so v različnih državah članicah.«. V petem odstavku se beseda »agencija« v vseh primerih nadomesti z besedo »upravljavec«.

V prvem odstavku 15.c člena se besedi »določeni progi« nadomestita z besedilom »določenem delu javne železniške infrastrukture«. Četrti in peti odstavek se spremenita tako da se glasita: »(4) Odločitev regulatornega organa iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo: – pristojni organ ki je podelil pravico z opravljanje javne službe; – upravljavec; – prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja javno službo; – prevoznik v železniškem prometu, ki je zaprosil za dostop.

(5)Subjekti iz prejšnjega odstavka so regulatornemu organu dolžni posredovati vse informacije, potrebne za njegovo odločitev. Regulatorni organ preuči prejete informacije, po potrebi zaprosi za dodatne informacije in se po potrebi o njih posvetuje z vsemi vpletenimi stranmi v roku enega meseca od prejema zahteve iz prejšnjega odstavka. Regulatorni organ izda obrazloženo odločbo v roku šestih tednov od prejema vseh potrebnih informacij.«.

V tretjem odstavku 15.č člena se besedi »Evropske skupnosti« nadomestita z besedama »Evropske unije«. V četrtem odstavku se besedilo »Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo« nadomesti z besedo »ministrstvo«, besedi »Evropske skupnosti« pa se nadomestita z besedama »Evropske unije«.

15.d člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za uporabo javne železniške infrastrukture prevoznik plačuje upravljavcu uporabnino, ki je enakovredna in nediskriminatorna za prevoznike v železniškem prometu, ki opravljajo enakovredne prevozne storitve na podobnem delu trga. Uporabnina je namenjena kritju stroškov opravljanja dejavnosti upravljavca.

(2)Uporabnina za minimalni paket storitev dostopa do javne železniške infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena in za dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte iz četrtega odstavka tega člena mora biti enaka stroškom, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prevoza.

(3)Minimalni paket storitev dostopa do javne železniške infrastrukture obsega: – obravnavo prošenj za dodelitev železniških infrastrukturnih zmogljivosti; – pravico do uporabe dodeljenih zmogljivosti; – uporabo železniške infrastrukture, vključno s kretnicami in tirnimi zvezami; – vodenje- upravljanje in signalizacijo z urejanjem, odpravo ter sporočanjem in zagotavljanjem informacij o vožnjah vlakov; – uporabo napajalnega sistema za električno vleko, kjer je na voljo; – vse druge informacije, potrebne za izvajanje ali opravljanje prevoznih storitev, za katere so bile zmogljivosti dodeljene.

(4)Objekti za izvajanje železniških storitev do katerih je potrebno omogočiti dostop so: – potniške postaje, njihova poslopja in druge naprave, vključno s prikazovalniki potovalnih informacij in primernimi prostori za izdajo vozovnic; – tovorni terminali; – ranžirne postaje in naprave za sestavo vlakov, vključno z napravami za ranžiranje; – odstavni tiri; – naprave za vzdrževanje, z izjemo večjih vzdrževalnih naprav, namenjenih za hitre vlake ali druge vrste voznega parka, ki potrebujejo posebne naprave; – druge tehnične naprave, vključno z napravami za čiščenje in pranje; – naprave v morskih pristaniščih in pristaniščih v notranjosti držav, povezane z železniškimi dejavnostmi; – naprave za podporo; – naprave za oskrbo z gorivom in oskrba z gorivom, za katere se uporabnina na računih prikaže ločeno.

(5)Uporabnina za minimalni paket storitev dostopa do javne železniške infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena in za dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte iz prejšnjega odstavka se lahko: – poveča za dajatve, ki odražajo nezadostno infrastrukturno zmogljivost na določenem odseku v času preobremenjenosti infrastrukture; – poveča za stroške vplivov železniškega prometa na okolje, vendar samo če se ti stroški zaračunavajo tudi cestnemu tovornemu prometu skladno s pravom EU, pri čemer mora biti zagotovljena sledljivost izvora in zaračunavanja teh stroškov; – poveča za pribitke na podlagi učinkovitih, preglednih in nediskriminatornih načel. Preden se lahko naložijo pribitki, mora upravljavec oceniti njihov pomen na specifične tržne segmente in pri tem morajo biti upoštevani najmanj pari iz točke 1 Priloge VI Direktive 2013/34/EU. Seznam tržnih segmentov se objavi v programu omrežja največ za pet let, ki mora biti spremljan s strani regulatornega organa; – poveča za posebne investicijske projekte ali posebne investicijske projekte, ki so bili dokončani po letu 1988 na podlagi dolgoročnih stroškov takšnih projektov, če ti povečujejo učinkovitost ali stroškovno učinkovitost, in jih drugače ni mogoče ali jih ni bilo mogoče izvesti ter lahko vključuje tudi delitev tveganja, povezanega z novimi naložbami ali; – zmanjša zaradi uporabe železniških koridorjev opredeljenih v Odločbi Komisije z dne 22. julija 2009 o spremembi Odločbe 2006/679/ES o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 194 z dne 25. 7. 2009, str. 60), ki spodbuja prevoznike, da opremijo vozila z različico sistema ETCS iz Odločbe Komisije z dne 23. aprila 2008 o spremembi Priloge A k Odločbi 2006/679/ES o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti ter Priloge A k Odločbi 2006/860/ES o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje – upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L št. 136 z dne 24. 5. 2008, str. 11).

(6)Upravljavec v programu omrežja določi način obračunavanja uporabnine.

(7)Za uporabo objekta za izvajanje železniških storitev se uporabnina plačuje upravljavcu objekta, ki jo uporablja za financiranje svoje dejavnosti.

(8)Upravljavec mora prosilcu zaračunati dajatev za rezervacijo vlakovnih poti, kadar prosilec, ki mu je bila vlakovna pot dodeljena, vlakovne poti ali njenega dela ne uporablja. Merila in način zaračunavanja takšnih dajatev določi upravljavec v programu omrežja.

(9)Vlada predpiše vrednotenje kriterijev za določanje višine uporabnine, varščine, postopek poračunavanja varščine in uporabnine, način plačevanja in evidentiranja vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad plačevanjem ter sankcioniranje neplačevanja uporabnine.«.

Prvi odstavek 15.e člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Upravljavec in prosilec lahko skleneta okvirno pogodbo, v kateri določita značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti za obdobje, ki je daljše od veljavnosti voznega reda omrežja. Okvirna pogodba ne določa podrobnosti posamezne infrastrukturne zmogljivosti, ampak je oblikovana tako, da navaja upravičene komercialne potrebe prosilca.«. V drugem odstavku se beseda »Agencija« nadomesti z besedo »Upravljavec«. V tretjem odstavku se beseda »petega« nadomesti z besedo »šestega«. V desetem odstavku se beseda »Agencija« nadomesti z besedo »Upravljavec«. Dvanajsti odstavek se črta.

Za 15.e členom se dodajo novi 15.f, 15.g, 15.h in 15.i členi, ki se glasijo:

(1)Upravljavcu se s pogodbo iz drugega odstavka 11. člena tega zakona določijo spodbude za zniževanje stroškov zagotavljanja infrastrukture in višine uporabnine, kadar upravljavec izboljša varnost, vzdrževanje in infrastrukturne storitve.

(2)Režim učinkovitosti je akt upravljavca, s katerim se spodbuja zmanjševanje motenj v železniškem prometu in izboljševanje kakovosti železniških storitev. Določijo se tudi kazni za vsa ravnanja, ki motijo delovanje omrežja in denarna nadomestila v primeru motenj.

Čezmejni sporazumi v železniškem prometu, ki jih sklepa Republika Slovenija, skladno s predpisi, ki urejajo sklepanje mednarodnih pogodb, ne smejo diskriminirati prevoznikov v železniškem prometu. Ministrstvo mora pred sklenitvijo novega ali spreminjanjem obstoječega sporazuma o tem obvestiti Evropsko komisijo, se z njo posvetovati in jo o pogajanjih redno obveščati. Za sklenitev sporazuma mora Republika Slovenija pridobiti soglasje Evropske komisije.

Zaradi spremljanja razvoja trga železniškega prevoza v Evropski uniji ministrstvo v sodelovanju z upravljavcem, regulatornim organom, agencijo in prevozniki letno predloži Evropski komisiji potrebne informacije o uporabi omrežja in razvoju okvirnih pogojev na področju železniškega prometa, zlasti o: – zaračunavanju uporabnin za železniško infrastrukturo; – dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti; – naložbah v železniško infrastrukturo; – spreminjanju cen in kakovosti storitev železniškega prometa; – storitvah železniškega prometa iz 6. člena tega zakona; – izdaji licenc in stopnji odprtosti trga; – ovirah, ki preprečujejo večjo učinkovitost storitev v železniškem prometu; – zaposlovanju in socialnih razmerah v železniškem sektorju, ki se pripravijo po posvetovanj s socialnimi partnerji.

Upravljavec objektov za izvajanje železniških storitev prevoznikom Evropske unije na nediskriminatoren način zagotavlja dostop do objektov, navedenih v četrtem odstavku 15.d člena tega zakona, vključno z dostopom do železniških tirov in storitev, ki se izvajajo v teh objektih. Kadar upravljavca takšnega objekta neposredno ali posredno nadzira organ ali gospodarski subjekt, katerega dejavnost je tudi upravljanje objektov za izvajanje železniških storitev in ima prevladujoč položaj na trgu storitev železniškega prevoza, za katerega se objekt uporablja, mora biti upravljavec tega objekta organiziran tako, da je organizacijsko in glede sprejemanja odločitev neodvisen od tega organa oziroma gospodarskega subjekta. Ta neodvisnost se lahko zagotovi z ustrezno organizacijsko strukturo z ločenimi oddelki v okviru istega pravnega subjekta. Upravljavec in organ oziroma gospodarski subjekt vodita ločene poslovne račune, vključno z ločenimi bilancami, in izkaz uspeha za vse objekte za izvajanje železniških storitev iz četrtega odstavka 15.d člena tega zakona.«.

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za izvajanje prevoznih storitev mora prevoznik pridobiti licenco. Licenca ne daje pravice dostopa do železniške infrastrukture.

(2)Agencija izda licenco prevozniku, ki ima sedež v Republiki Sloveniji. Za pridobitev licence mora prevoznik izpolnjevati pogoje glede: – dobrega ugleda, – finančne sposobnosti, – strokovne usposobljenosti in – kritja svoje civilnopravne odgovornosti.

(3)Prevoznik izpolnjuje pogoj dobrega ugleda, če: – član poslovodstva ni bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen v trajanju enega ali več let, zaradi storitve kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa ali kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, – ni v stečajnem postopku.

(4)Zahteve v zvezi s finančno sposobnostjo so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da bo v obdobju 12 mesecev lahko izpolnjeval svoje obveznosti iz naslova dejavnosti, za katero želi pridobiti licenco. Finančna sposobnost se preveri zlasti z letnimi izkazi prevoznika, kadar prevozniki teh listin ne morejo predložiti pa z bilanco stanja. Prevoznik licenčnemu organu predloži vsaj informacije, ki so navedene v Prilogi III Direktive 2012/34/EU, na njegovo zahtevo pa tudi revizijska poročila, dokumente bank, hranilnic, računovodske, revizorske in druge dokumente. Šteje se, da prevoznik ni finančno sposoben, če je v obdobju zadnjega leta pred vložitvijo vloge za izdajo licence najmanj trikrat zamudil s plačili davkov ali plačil za socialno varnost za najmanj 90 dni.

(5)Prevoznik izpolnjuje pogoj strokovne usposobljenosti, če izkaže, da ima oziroma bo imel vzpostavljen sistem vodenja, v katerem bodo sodelovale osebe z znanjem ali izkušnjami za varno in zanesljivo izvajanje dejavnosti, ter nadzora nad postopki in osebjem, ki zagotavljajo varno in zanesljivo izvajanje dejavnosti, katerih vrsta je opredeljena v licenci.

(6)Prevoznik izpolnjuje pogoj kritja svoje civilnopravne odgovornosti, če je zmožen kriti morebitno odškodnino, ki bi jo utrpeli potniki, prtljaga, tovor, pošta ali tretje osebe, zaradi opravljanja njegove dejavnosti tako, da dokaže, da je ustrezno zavarovan za kritje svoje odgovornosti v primeru nesreče ali da predloži druga ustrezna jamstva.

(7)Prevozniku se podeli licenca oziroma se podaljša veljavnost začasne licence, če izpolnjuje pogoje za njeno pridobitev. Pogoje za pridobitev licence mora prevoznik izpolnjevati ves čas njene veljavnosti.

(8)Agencija javno objavi postopke za izdajo licenc in o tem obvesti Evropsko komisijo.

(9)Agencija o vlogi za izdajo licence odloči čim prej, vendar najpozneje v treh mesecih od predložitve popolne vloge. Odločitev o izdaji ali zavrnitvi, licenčni organ utemelji in takoj sporoči prevozniku, ki je zaprosil za licenco.

(10)Zoper odločitev agencije ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor.

(11)Prevoznik ne potrebuje licence za izvajanje prevoznih storitev, kadar je njegova poslovna dejavnost izključno omejena na: – železniški potniški promet na samostojni lokalni in regionalni železniški infrastrukturi; – mestni ali primestni železniški potniški promet; – železniški tovorni promet na območju postaje.«.

17. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)V Republiki Sloveniji velja licenca, ki jo izda agencija. Veljajo tudi licence, ki jih izdajajo licenčni organi držav članic Evropske unije.

(2)Licenca velja toliko časa, dokler prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve, ki jih predpisuje ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.

(3)Licenčni organ opravlja redni nadzor nad izpolnjevanjem pogojev iz 16. člena tega zakona najmanj vsakih pet let. Če licenčni organ resno dvomi, ali prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve za podelitev licence, določene v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, lahko kadar koli preveri, ali jih dejansko izpolnjuje. Če ugotovi, da imetnik licence ne izpolnjuje pogojev za njeno pridobitev, licenco začasno ali trajno odvzame. Licenčni organ začasno odvzame licenco, če ugotovi, da imetnik licence ne izpolnjuje pogojev za njeno pridobitev, razen v primeru iz osmega odstavka tega člena. Če imetnik v roku, ki ga določi licenčni organ pri začasnem odvzemu licence, ne more izpolniti vseh pogojev za njeno pridobitev, mu licenčni organ trajno odvzame licenco. V primeru resnega dvoma, da imetnik licence, ki jo je izdal licenčni organ druge države članice Evropske unije, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence, mora licenčni organ o tem nemudoma obvestiti licenčni organ države članice, ki je licenco izdal.

(4)Če je licenca začasno ali trajno odvzeta zaradi neizpolnjevanja finančne sposobnosti iz četrtega odstavka prejšnjega člena, lahko licenčni organ izda začasno licenco pod pogojem, da varnost prometa ni ogrožena. Začasna licenca lahko velja največ šest mesecev od dneva njene izdaje.

(5)Če prevoznik ne izvaja prevoznih storitev v železniškem prometu vsaj šest mesecev ali jih ne začne izvajati šest mesecev od njene podelitve, lahko licenčni organ ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za njeno pridobitev in jo lahko začasno odvzame. Prevoznik lahko v primeru, če začenja dejavnost izvajanja prevoznih storitev v železniškem prometu, zaprosi za določitev daljšega roka. Licenčni organ lahko odobri podaljšanje roka glede na naravo izvajanja storitev.

(6)O statusnih spremembah mora prevoznik najpozneje v osmih dneh po prejemu sklepa registrskega sodišča obvestiti licenčni organ. Licenčni organ, če gre za združitev ali prevzem, lahko odloči, da mora prevoznik ponovno zaprositi za licenco. Od vložitve ponovnega zaprosila za licenco do odločitve licenčnega organa lahko prevoznik opravlja prevozne storitve v železniškem prometu v obsegu, kot mu to dovoljuje veljavna licenca, razen če licenčni organ zaradi ogrožanja varnosti prometa trajno odvzame licenco.

(7)Če namerava prevoznik spremeniti ali razširiti svojo dejavnost železniškega prevoza, za katero mu je bila podeljena licenca in bi to vplivalo na varnost železniškega prometa, mora licenco predložiti licenčnemu organu v ponovni pregled. V tem primeru licenčni organ ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za pridobitev licence. V kolikor prevoznik izpolnjuje pogoje za pridobitev licence, licenčni organ izda odločbo, s katero spremeni že izdano odločbo o podelitvi licence, v primeru neizpolnjevanja pogojev za pridobitev licence pa licenco začasno oziroma trajno odvzame.

(8)Agencija trajno odvzame licenco prevozniku, zoper katerega je pristojno sodišče izdalo pravnomočen sklep o začetku stečajnega postopka.

(9)Če agencija prevozniku licenco začasno ali trajno odvzame ali izda novo licenco oziroma podaljša njeno veljavnost, mora nemudoma o tem obvestiti Evropsko železniško agencijo.«.

V drugem odstavku 18.c člena se besedna zveza »Evropske skupnosti« nadomesti z besedno zvezo »Evropske unije«. Peti odstavek se črta. Dosedanji šesti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(5) Zoper odločitev agencije o varnostnem spričevalu in varnostnem pooblastilu ni dovoljena pritožba, dopusten je upravni spor.«.

Za 18.c členom se doda nov 18.č člen, ki se glasi:

(1)Naloge regulatornega organa po tem zakonu opravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS).

(2)Regulatorni organ je organizacijsko, funkcionalno, pravno, finančno in pri odločanju neodvisen od upravljavca, agencije, prosilcev in od katerega koli pristojnega organa, udeleženega v postopku sklenitve pogodbe za opravljanje obvezne gospodarske javne službe s področja železniškega prometa.

(3)Direktor AKOS in njegovi namestniki (v nadaljnjem besedilu: predstavnik vodstva) za zagotovitev svoje neodvisnosti od kakršnih koli interesov na trgu železniškega prometa, vsako leto predložijo svetu AKOS izjavo o nezdružljivosti v kateri so navedeni vsi neposredni ali posredni interesi, ki bi utegnili vplivati na njihovo neodvisnost in opravljanje nalog. Predstavnik vodstva se izloči iz postopka sprejemanja odločitev v primerih, ki se nanašajo na prevoznika, s katerim je imel neposreden ali posreden odnos v letu pred začetkom postopka. Po koncu mandata v regulatornem organu najmanj eno leto ne smejo imeti poklicne funkcije ali odgovornosti v katerem koli reguliranem prevozniku ali subjektu v železniškem prometu.

(4)Če ta zakon ne določa drugače, se za vodenje, poslovanje in delovanje regulatornega organa uporabljajo zakon, ki ureja elektronske komunikacije, in notranji akti regulatornega organa.

(5)Regulatorni organ vodi postopek in izdaja posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

(6)Zoper posamične akte regulatornega organa ni dovoljena pritožba, dopusten pa je upravni spor. Regulatorni organ lahko na zahtevo stranke zadrži izvršitev svoje odločitve, zoper katero je bila vložena tožba v upravnem sporu, če bi ji lahko takojšnji učinek odločitve povzročil nepopravljivo ali očitno čezmerno škodo. Ne glede na prejšnji stavek, ohrani upravno sodišče pristojnost za odločanje o zadržanju izvršitve dokončne odločitve regulatornega organa v skladu s predpisi, ki urejajo upravni spor.

(7)Posamični akti regulatornega organa se objavijo na njegovi spletni strani, v obliki, ki upošteva prepoved objave osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ali poslovnih skrivnosti.«.

18.d člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Prosilec za vlakovno pot ima pravico vložiti pritožbo pri regulatornem organu, če meni, da je bil nepravično obravnavan, diskriminiran ali kako drugače oškodovan, še zlasti proti odločitvam upravljavca, ali proti odločitvam prevoznika ali upravljavca objektov za izvajanje železniških storitev v zvezi s: – programom omrežja; – v programu omrežja vsebovanimi merili; – postopkom dodeljevanja vlakovnih poti in odločitvami v tem postopku; – ureditvijo določanja in zaračunavanja uporabnine; – ureditvijo dostopa v skladu s 15. členom tega zakona; – dostopom do storitev in njihovim zaračunavanjem v skladu s 15. členom tega zakona.

(2)Regulatorni organ preuči vsako pritožbo in po potrebi zahteva ustrezne informacije ter začne posvetovanje z vsemi strankami v postopku v enem mesecu od prejema pritožbe. O vsaki pritožbi odloči najpozneje v šestih tednih od prejema vseh potrebnih informacij.

(3)Regulatorni organ brez poseganja v pristojnost organa, pristojnega za konkurenco, po uradni dolžnosti spremlja konkurenčne razmere na trgu storitev v železniškem prometu, predvsem tako, da preverja pogoje iz prvega odstavka tega člena, z namenom preprečevanja diskriminacije prosilcev. V primeru diskriminacije prosilcev, izkrivljanja trga ali druge oblike nezaželenega razvoja dogodkov na tem trgu, zlasti v zvezi z akti, postopki in odločitvami, navedenimi v prvem odstavku tega člena, sprejme ukrepe za njihovo odpravo oziroma preprečitev.

(4)Regulatorni organ zagotavlja, da so uporabnine, ki jih določi upravljavec, v skladu z drugim oddelkom četrtega poglavja Direktive 2012/34/EU nediskriminatorne. Pogajanja o višini uporabnin za uporabo javne železniške infrastrukture med prosilci in upravljavcem so dovoljena le, če potekajo pod nadzorom regulatornega organa. Regulatorni organ posreduje, če je verjetno, da bodo v pogajanjih kršene določbe tega zakona.

(5)Regulatorni organ lahko odobri nadaljnje zaračunavanje povišane uporabnine, ki vsebuje dajatev, ki odraža nezadostnost infrastrukturnih zmogljivosti na določenem odseku v obdobjih preobremenjenosti infrastrukture, če: – načrta povečanja infrastrukturnih zmogljivosti ni mogoče uresničiti zaradi razlogov, na katere upravljavec nima vpliva, ali – razpoložljive možnosti niso ekonomsko ali finančno izvedljive.

(6)Regulatorni organ je pristojen, da izvaja revizijo ali zahteva zunanjo revizijo nad upravljavcem, upravljavcem objektov za izvajanje železniških storitev ali prevozniki, da bi preveril izvajanje določb o ločevanju poslovnih računov iz 15.i in 22.a člena tega zakona. Od subjektov, nad katerim se izvaja revizija, ima pravico zahtevati vse ustrezne informacije, zlasti vse ali nekatere računovodske informacije, ki so navedene v Prilogi VIII Direktive 2012/34/EU in so podrobne do zadostne mere, za katero se presodi, da je potrebna in sorazmerna. Če regulatorni organ ugotovi pomanjkljivosti v zvezi z dodeljevanjem državnih pomoči, o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance.

(7)Regulatorni organ ima pravico od upravljavca, agencije, prosilcev in vsake prizadete tretje stranke zahtevati potrebne informacije. Zahtevane informacije se predložijo v razumnem roku, ki ga določi regulatorni organ in ne presega enega meseca, razen v izjemnih okoliščinah, ko regulatorni organ odobri podaljšanje za največ dva tedna. Informacije, ki se predložijo regulatornemu organu, vključujejo vse podatke, ki jih zahteva v okviru svoje pritožbene funkcije in naloge spremljanja konkurenčnih razmer na trgih storitev železniškega prometa v skladu s tem zakonom. Med te informacije spadajo tudi informacije, potrebne za statistične namene in namen spremljanja trga.

(8)Regulatorni organ se redno, najmanj pa vsaki dve leti, posvetuje s predstavniki uporabnikov storitev železniškega tovornega in potniškega prevoza, da se upoštevajo njihovi pogledi na trg v železniškem prometu.

(9)Regulatorni organ v sodelovanju z varnostnim in licenčnim organom vzpostavi okvir za izmenjavo informacij in medsebojno sodelovanje, z namenom preprečitve škodljivih vplivov na konkurenco ali varnost na trgu storitev v železniškem prometu. Ta okvir vključuje mehanizem, s katerim regulatorni organ zagotavlja varnostnemu in licenčnemu organu priporočila o vprašanjih, ki lahko vplivajo na konkurenco na trgu storitev v železniškem prometu, varnostni organ pa regulatornemu in licenčnemu organu pošilja priporočila o vprašanjih, ki lahko vplivajo na varnost. Posamezen organ v okviru svojih pristojnosti pred sprejetjem odločitve prouči vsa tovrstna priporočila. Če ta organ odloči, da ne bo upošteval teh priporočil, svojo odločitev utemelji.

(10)Regulatorni organ daje nezavezujoče mnenje o osnutku poslovnega načrta upravljavca, osnutku pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona in o načrtu razširitve zmogljivosti, v katerem se navede zlasti, ali navedeni dokumenti ustrezajo konkurenčnim razmeram na trgih storitev železniškega prometa.«.

Za 18.e členom se doda nov 18.f člen, ki se glasi:

(1)Regulatorni organ sodeluje v mreži regulatornih organov držav članic Evropske unije z namenom, da si z njimi izmenjuje informacije o delu, načelih in praksi odločanja ter o težavah pri razlagi prenesene zakonodaje Evropske unije o železnicah.

(2)Regulatorni organ sodeluje z regulatornimi organi drugih držav članic Evropske unije tudi v okviru delovnih dogovorov zaradi zagotavljanja medsebojne pomoči pri izvajanju nalog spremljanja trga, obravnavanja pritožb ali v postopkih po uradni dolžnosti.

(3)V primeru pritožbe ali postopka po uradni dolžnosti glede vprašanja dostopa do javne železniške infrastrukture ali zaračunavanja uporabnine v zvezi z mednarodno vlakovno potjo ter pri spremljanju konkurence na trgu storitev mednarodnega železniškega prevoza se regulatorni organ posvetuje z regulatornimi organi vseh drugih držav članic Evropske unije, čez katere teče zadevna mednarodna vlakovna pot, in po potrebi z Evropsko komisijo ter od njih zahteva vse informacije, ki jih potrebuje pred sprejetjem odločitve. Regulatorni organ zagotovi drugim regulatornim organom držav članic Evropske unije, s katerimi se posvetuje, vse informacije, če zanje zaprosijo. Te informacije se lahko uporabijo samo za namen, za katerega so bile zahtevane.«.

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za opravljanje nalog iz tega člena, vlada ustanovi javno agencijo za železniški promet.

(2)Za izvrševanje javnih pooblastil izdaja agencija splošne akte in upravne odločbe na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu.

(3)Agencija opravlja naloge: – varnostnega organa, – certifikacijskega organa, – ocenjevalnega organa in – licenčnega organa.

(4)Člani sveta agencije ne smejo biti zaposleni pri imetnikih tirnih vozil, proizvajalcih železniških podsistemov ali delov podsistemov, prevoznikih, subjektih pristojnih za vzdrževanje, upravljavcih, nosilcih bistvenih funkcij upravljavca in drugih fizičnih osebah, ki so kakor koli neposredno povezane z nadgradnjami ali investicijami v javno železniško infrastrukturo in oskrbovalnimi službami, za katere obstaja zaradi njihovih povezav možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih zasleduje agencija. Z aktom o ustanovitvi agencije se določijo natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani sveta agencije.

(5)Agencija sodeluje z varnostnimi, certifikacijskimi, licenčnimi in ocenjevalnimi organi drugih držav članic Evropske unije zaradi uskladitve svojih meril odločanja z merili v Evropski uniji in z Evropsko železniško agencijo.«.

Naslov VI. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »NALOGE VARNOSTNEGA, LICENČNEGA, INŠPEKCIJSKEGA IN PREISKOVALNEGA ORGANA«.

24. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Varnostni organ opravlja naslednje naloge: 1. izdaja, podaljšanje, sprememba in preklic varnostnega spričevala ali njegovega dela; 2. izdaja, podaljšanje, sprememba in preklic varnostnih pooblastil; 3. nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za pridobitev varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil; 4. izdaja dovoljenj za začetek obratovanja strukturnih podsistemov, v skladu z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu; 5. preverjanje ali podsistemi, ki jim je izdano dovoljenje za začetek obratovanja, obratujejo in se vzdržujejo v skladu z bistvenimi zahtevami; 6. nadzor nad skladnostjo strukturnih podsistemov ali delov podsistema z bistvenimi zahtevami, določenimi z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu; 7. nadzor nad ustreznostjo registracije tirnih vozil ter pravilnostjo in posodobljenostjo varnostnih informacij v nacionalnem registru, vzpostavljenem v skladu z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu; 8. spremljanje, pospeševanje, uveljavljanje in razvijanje varnostno regulativnega okvira in sistema nacionalnih varnostnih predpisov, kar vključuje pripravo predlogov podzakonskih predpisov s področja varnosti železniškega prometa; 9. izdelava letnih poročil o svojem delu za Evropsko železniško agencijo; 10. začasni preklic in odvzem dovoljenj za strojevodje ter pošiljanje zahtevkov za začasni preklic spričeval drugim organom držav članic, ki izdajajo dovoljenja za strojevodje; 11. zagotavljanje, da so vse dejavnosti, povezane z usposabljanjem, ocenjevanjem sposobnosti, posodabljanjem dovoljenj in spričeval, stalno nadzorovane v skladu s sistemom standardov kakovosti, razen dejavnosti, ki so že zajete v sistemu varnega upravljanja; 12. izdaja, posodobitev, zagotavljanje dvojnikov, začasni preklic in odvzem dovoljenja za strojevodjo; 13. nadzor nad rednim preverjanjem psihofizičnih sposobnosti in stalnim strokovnim usposabljanjem strojevodij; 14. izdaja, začasni preklic ali odvzem pooblastila subjektom usposabljanja in subjektom preverjanja v skladu z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu; 15. vodenje, objava in posodabljanje registra izdanih dovoljenj za strojevodjo ter registra subjektov usposabljanja in subjektov preverjanja; 16. kontrola izdanih dovoljenj in spričeval za strojevodje na celotnem področju javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji; 17. javna objava opisa postopka in drugih potrebnih informacij za pridobitev dovoljenja za strojevodjo; 18. pošiljanje informacij o statusu dovoljenj za strojevodjo pristojnim organom drugih držav članic, Evropski železniški agenciji ali delodajalcu strojevodij na njihovo utemeljeno zahtevo; 19. vodenje in posodabljanje nacionalnega registra železniških vozil; 20. zagotavljanje informacij o nacionalnih predpisih Evropski železniški agenciji, za vodenje nacionalnega referenčnega dokumenta; 21. obveščanje Evropske železniške agencije o izdanih, spremenjenih, preklicanih, odvzetih varnostnih spričevalih, varnostnih pooblastilih in dovoljenjih za začetek obratovanja strukturnih podsistemov; 22. presojanje, ali je treba na podlagi varnostnega priporočila preiskovalnega organa, sprožiti dodatne aktivnosti; 23. pošiljanje priporočil regulatornemu in licenčnemu organu, ki se nanašajo na varnost železniškega prometa; 24. sodelovanje z regulatornim organom zaradi uresničevanja priporočil regulatornega organa, ki lahko vplivajo na konkurenco na trgu storitev v železniškem prometu: 25. obveščanje certifikacijskih, licenčnih in varnostnih organov drugih držav članic Evropske unije v primeru utemeljenega suma kršitve, ki izhaja iz nalog nadzora; 26. priznavanje upravljavca ali prevoznika za opravljanje nalog ocenjevalnega organa; 27. preverjanje usposobljenosti priglašenih organov na podlagi zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu; 28. preverja usposobljenost imenovanih organov na podlagi zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu.

(2)Varnostni organ je pristojni organ za izvajanje Uredbe 1077/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni metodi za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila (UL L št. 320 z dne 17. 11. 2012, str. 3).

(3)Naloge varnostnega organa se ne smejo prenesti na upravljavca, prevoznika ali oskrbovalno službo. Varnostni organ mora biti organizacijsko, finančno, pravno in pri odločanju neodvisen od katerega koli prevoznika v železniškem prometu, upravljavca železniške infrastrukture, prosilca in oskrbovalnih služb.

(4)Varnostni organ opravlja svoje naloge na odprt, nediskriminatoren in pregleden način. Pri opravljanju svojih nalog lahko zahteva tehnično pomoč upravljavca, prevoznika ali drugih za to usposobljenih organov. Upravljavec ali prevoznik mora varnostnemu organu omogočiti in zagotoviti nemoteno opravljanje nadzora v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, mu dovoliti vstop v poslovne prostore ter mu dati na razpolago vse zahtevane podatke, listine in druge dokumente, ki se nanašajo na predmet nadzora.

(5)Varnostni organ vsem udeleženim stranem omogoči, da dajo svojo izjavo in pojasnijo svoja stališča. Varnostni organ brez odlašanja odgovori na zahteve in vloge ter sporoči svoje zahteve glede informacij, ki jih potrebuje za odločitev. Varnostni organ sprejme vse svoje odločitve v štirih mesecih po predložitvi vseh zahtevanih informacij, razen izdaje dovoljenj za strojevodje, ki jih mora izdati v enem mesecu od prejema popolne vloge.

(6)Med razvojem varnostnega regulativnega okvira se varnostni organ posvetuje z vsemi vpletenimi in zainteresiranimi stranmi, vključno z upravljavcem, prevozniki v železniškem prometu, vzdrževalci, uporabniki in predstavniki delavcev.

(7)Vsako leto varnostni organ objavi letno poročilo o dejavnostih v prejšnjem letu in ga pošlje Evropski železniški agenciji najpozneje do 30. septembra. Poročilo mora vsebovati informacije o: – razvoju varnosti na železnici, vključno z združevanjem skupnih varnostnih kazalnikov iz Priloge I Direktive 2004/49/ES na ravni držav članic; – pomembnih spremembah zakonodaje in ureditve v zvezi z varnostjo na železnici; – spremembah pri podeljevanju varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila; – ugotovitvah in izkušnjah v zvezi z nadzorom nad upravljavci železniške infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu; – odstopanjih od sistema podeljevanja spričeval subjektom, pristojnim za vzdrževanje tovornih vagonov; – izkušnjah predlagateljev pri uporabi skupne varnostne metode za ovrednotenje in oceno tveganja, po potrebi pa tudi o svojih lastnih izkušnjah v zvezi uporabe te metode.

(8)Šteje se, da veljavno varnostno spričevalo iz druge alinee četrtega odstavka 18. člena tega zakona, ki ga prevozniku izda varnostni organ sosednje države, velja tudi na območju javne železniške infrastrukture od državne meje do postaj izmenjave upravljavcev, določenih v sporazumu, ki ureja mejni železniški promet, sklenjenem med upravljavcem in upravljavci železniških infrastruktur sosednjih držav, v katerem se določijo zahteve za izvajanje mejnega železniškega prometa.

(9)Varnostni organ sodeluje z varnostnimi organi drugih držav članic Evropske unije zaradi uskladitve svojih meril odločanja z merili v vsej Evropski uniji. Cilj sodelovanja je zlasti poenotenje in usklajevanje podeljevanja varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem prometu, ki so jim dodeljene mednarodne vlakovne poti v skladu s postopkom iz v skladu s postopkom iz 15. člena Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 75 z dne 15. 3. 2001, str. 29).«.

Za 24. členom se doda novi 24.a člen, ki se glasi:

(1)Licenčni organ opravlja naslednje naloge: – izdaja, začasni odvzem, trajni odvzem ali sprememba licenc; – izdaja, in odvzem začasne licence; – nadzor nad veljavnostjo in izpolnjevanjem pogojev za izdano licenco; – sodelovanje z licenčnimi organi drugih držav članic Evropske unije zaradi izmenjave izkušenj; – obveščanje tujih licenčnih organov, če nosilec licence v naši državi krši pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati, za izdano licenco; – sodeluje z varnostnim in regulatornim organom za izmenjavo informacij ali priporočil, namenjenih preprečevanju škodljivih vplivov na konkurenco ali varnost na trgu storitev v železniškem prometu; – obveščanje Evropske železniške agencije o izdanih, spremenjenih, odvzetih in začasnih licencah.

(2)Licenčni organ ne sme opravljati storitev železniškega prevoza in mora biti neodvisen od prevoznikov.«.

V prvem odstavku 30. člena se v prvi alinei beseda »šesti« nadomesti z besedo »osmi«, v drugi alinei pa se beseda »šesti« nadomesti z besedo »sedmi«.

Prvi odstavek 31. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Z globo od 5.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec objektov, če ne zagotavlja ločenega vodenja računov za upravljanje objektov za izvajanje železniških storitev iz 15.i člena tega zakona.«.

Prvi odstavek 32.a člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Z globo od 2.000 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če: – takoj oziroma v določenem roku ne zagotovi zahtevanih informacij regulatornemu organu (sedmi odstavek 18.d člena tega zakona); – ne ravna po izvršljivi odločbi regulatornega organa, s katero mu je bila naložena določena obveznost (drugi in tretji odstavek 18.d člena tega zakona).«.

(1)Z agencije na upravljavca, se na podlagi 11.b člena zakona, najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona, opravi prenos dela in nalog dodeljevanja vlakovnih poti, določanja, zaračunavanja in pobiranja uporabnine, izdelave, sprejema, uveljavitve in objave voznega reda omrežja, zagotavljanja učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti, zagotavljanja konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa ter ustrezno programsko opremo v skladu s sklenjenimi pogodbami.

(2)Agencija opravlja naloge iz prejšnjega odstavka do njihovega prenosa na upravljavca.

Ministrstvo Evropski komisiji prvič sporoči podatke iz 15.h člena zakona najkasneje do 16. junija 2016 oziroma, ko bo Evropska komisija zahtevala potrebne podatke.

Vlada Republike Slovenije v treh mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi določbe Uredbe o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Uradni list RS, št. 113/09 in 73/12) ter Uredbe o izdelavi voznega reda omrežja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 73/12) z določbami tega zakona.

(1)Upravljavec določi višino uporabnine v prvem programu omrežja, ki se objavi po uveljavitvi podzakonskega predpisa, ki ureja dodeljevanje vlakovnih poti in uporabnino, v skladu s prejšnjim členom tega zakona.

(2)Do določitve višine uporabnine v programu omrežja iz prejšnjega odstavka se uporablja Akt o določitvi uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 105/13).

(1)Način zagotavljanja učinkovitosti v železniškem prometu, na podlagi drugega odstavka 15.f člena zakona, se objavi po uveljavitvi podzakonskega predpisa, ki ureja dodeljevanje vlakovnih poti in uporabnino, v skladu s 36. členom tega zakona.

(2)Do določitve načina zagotavljanja učinkovitosti v železniškem prometu iz prejšnjega odstavka se uporablja Akt o načinu zagotavljanja učinkovitosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 108/13 in 57/15).

Ustanovitelj družbe uskladi Akt o ustanovitvi družbe Slovenske železnice – Infrastruktura, družba za upravljanje in vzdrževanje železniške infrastrukture ter vodenje železniškega prometa, d. o. o. s tem zakonom v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

Vlada Republike Slovenije uskladi Sklep o ustanovitvi Javne agencije za železniški promet (Uradni list RS, št. 30/03, 59/03, 54/07, 76/08, 37/10, 67/11, 22/11 in 63/13) s tem zakonom v 90 dneh od njegove uveljavitve.

Upravljavec, agencija in prevozniki sklenejo dodatke k obstoječim pogodbam o dostopu na javno železniško infrastrukturo in pogodbam o plačevanju uporabnine, s katerimi se prenesejo obveznosti plačila uporabnine agenciji na upravljavca v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1)V primeru, da je bilo na podlagi izločitve premoženja pravnih prednikov Slovenskih železnic, d. o. o. po stanju na dan 31. december 1999 zemljišče ali objekt vpisan v zemljiško knjigo kot del javne železniške infrastrukture, čeprav niso izpolnjeni pogoji iz 10. člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 63/13), Vlada Republike Slovenije na predlog upravljavca z odločbo odvzame zemljišču ali objektu status javnega dobra. K predlogu mora upravljavec priložiti ustrezna pisna dokazila.

(2)Kadar je delu javne železniške infrastrukture odvzet status grajenega javnega dobra na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka, ga vlada prenese v last tisti odvisni družbi družbe Slovenske železnice, d. o. o., ki opravlja dejavnost, ki je vsebinsko povezana s prenesenim premoženjem, kar upravljavec dokaže s pisnimi dokazi.

V Zakonu o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo in 91/13) se 6. točka prvega odstavka 5. člena spremeni tako, da se glasi: »6.»incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan s prometom vlakov in vpliva na varnost železniškega prometa«.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o postopku za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo licence za opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu, njen odvzem ali podaljšanje in postopek obveščanja tujih licenčnih organov (Uradni list RS, št. 34/01 in 122/07).

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 2. točka pod a) tarifne številke 35, Taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo in 14/15 – ZUUJFO).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 326-03/15-11/17 Ljubljana, dne 27. oktobra 2015 EPA 695-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik