Zakon o veterinarstvu (ZVet-1)

Ta zakon določa, najmanjši obseg zdravstvenega varstva živali, in stroške zdravstvenega varstva živali, veterinarske dejavnosti in njihovo opravljanje, javna pooblastila veterinarski zbornici, koncesije, strokovno izpopolnjevanje v veterinarstvu, registre, baze podatkov in informacijski sistem, pristojnosti državnih organov, inšpekcijski nadzor ter pravice in dolžnosti pravnih in fizičnih oseb po tem zakonu.

(1)Veterinarstvo je namenjeno:

-        varovanju in izboljševanju zdravja živali;

-        zaščiti zdravja živali pred kužnimi in drugimi boleznimi;

-        ugotavljanju ter diagnosticiranju bolezni in zdravljenju bolnih živali;

-        zagotavljanju ukrepov za varstvo prebivalstva pred zoonozami, alimentarnimi infekcijami in intoksikacijami s preprečevanjem in zatiranjem teh bolezni in preprečevanjem prenašanja teh bolezni iz živali na ljudi;

-        zagotavljanju zdravstvene ustreznosti surovin in živil živalskega izvora, skrbi za zdravstveno ustreznost živil živalskega izvora in preprečevanju ostankov škodljivih snovi v živilih živalskega izvora;

-        zagotavljanju zdravstvene ustreznosti krme ter skrbi za zdravstveno ustreznost krme;

-        zagotavljanju zdravstvene ustreznosti vode za napajanje živali in skrbi za zdravstveno ustreznost vode za napajanje;

-        zagotavljanju reprodukcije in proizvodne sposobnosti živali z vidika zdravstvenega varstva živali;

-        zagotavljanju ukrepov za varstvo okolja pred onesnaževanjem s povzročitelji bolezni, ki se pojavljajo pri živalih ter higienskih razmer in ustreznosti okolja z vidika zdravstvenega varstva živali;

-        zaščiti živali pred mučenjem in trpljenjem ter skrbi za dobro počutje živali;

-        veterinarskemu izobraževanju, osveščanju in obveščanju prebivalstva.

(2)Pristojni organ za uresničevanje namenov veterinarstva iz prejšnjega odstavka je organ, pristojen za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava).

Posamezni izrazi za potrebe tega zakona pomenijo:

1.živali so rejne, proizvodne, klavne in hišne živali, divjad, gojena divjad, akvakultura, prostoživeče vodne živali, poskusne živali, živali iz živalskih vrtov in druge živali;

2.rejne živali so živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane oziroma za proizvodnjo volne, kož, krzna ali za druge gospodarske namene;

3.proizvodne živali so namenjene pridobivanju mleka, jajc in medu;

4.klavne živali so živali, katerih sestavni deli njihovega telesa so namenjeni prehrani ljudi, vključno z akvakulturo in gojeno divjadjo;

5.živali za proizvodnjo živil so klavne živali, proizvodne živali, divjad in prostoživeče vodne živali;

6.(črtana);

7.(črtana);

8.divjad so divje živali, določene s predpisi o divjadi in lovstvu, katerih meso je uporabno za prehrano ljudi in se jih ne kolje kot domače živali, temveč lovi, v skladu s predpisi o lovstvu. Za divjad štejejo tudi divji sesalci in ptice, ki prosto živijo na zaprtem območju, podobno kot prostoživeča divjad in se jih lovi v skladu s predpisi o lovstvu;

9.gojena divjad so divji kopenski sesalci, plazilci in ptice, ki se jih redi in kolje kot domače živali;

10.prostoživeče vodne živali so ribe, raki, školjke in druge vodne živali, določene s predpisi o ribištvu, katerih meso in tkiva so uporabna za prehrano ljudi in se jih lovi z namenom prehranjevanja ljudi;

11.akvakultura so v kontroliranih pogojih farmsko gojene ribe, raki, školjke in mehkužci, vključno z ujetimi živalmi teh vrst, namenjenimi za gojenje;

12.poskusne živali pomenijo vsakega živega vretenčarja, razen človeka, tudi prostoživeče larvalne oblike brez fetalnih in embrionalnih oblik, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene;

13.živali iz živalskih vrtov so prostoživeče živali, ki se javno razstavljajo v stalnem objektu najmanj sedem dni v letu, z izjemo cirkusov in trgovin s hišnimi živalmi;

14.plemenske živali so živali moškega in ženskega spola, namenjene za razmnoževanje;

15.reje plemenskih živali so reje plemenjakov in plemenic, darovalk jajčnih celic in zarodkov, vzrejališča plemenjakov, osemenjevalna središča, plemenske jate perutnine, plemenske ribje jate, plemenišča in vzrejališča matic;

16.imetniki živali so fizične in pravne osebe, ki so lastniki živali, oziroma se ukvarjajo z rejo, varstvom, uporabo, gojitvijo, gospodarjenjem, šolanjem, prevozom ali prodajo živali;

17.(črtana);

18.(črtana);

19.(črtana);

20.(črtana);

21.(črtana);

22.(črtana);

23.(črtana);

24.zdravila za uporabo v veterinarski medicini (v nadaljnjem besedilu: zdravila) so vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so pripravljene in namenjene za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri živalih, za zdravilo pa se šteje tudi vsaka snov ali kombinacija snovi, ki se lahko uporablja na živalih z namenom, da bi se določila diagnoza ali ponovno vzpostavile, izboljšale ali spremenile fiziološke funkcije;

25.ostanki škodljivih snovi so ostanki snovi s farmakološkim delovanjem, ostanki onesnaženja okolja in drugih snovi ter njihovih metabolitov, ki lahko preidejo v živila in ogrozijo zdravje ljudi;

26.(črtana);

27.(črtana);

28.(črtana);

29.(črtana);

30.(črtana) ;

31.(črtana);

32.(črtana);

33.(črtana);

34.(črtana);

35.(črtana);

36.čreda ali jata z nepreverjenimi ali sumljivimi epizootiološkimi razmerami je čreda ali jata, pri kateri se niso opravile predpisane preiskave živali, oziroma čreda ali jata imetnika živali, ki se ukvarja z nedovoljenim in nenadzorovanim prometom z živalmi in živalskimi proizvodi;

37.veterinar je doktor veterinarske medicine z veterinarsko licenco;

38.veterinarska licenca je dovoljenje za opravljanje veterinarske dejavnosti;

39.državni izpit je izpit, ki ga doktorji veterinarske medicine opravijo na Upravi po končanem univerzitetnem študiju veterinarstva;

40.(črtana);

41.(črtana);

42.(črtana);

43.veterinarski pomočnik je fizična oseba, ki pod nadzorom veterinarja opravlja posamezna veterinarska opravila;

44.veterinarske organizacije so veterinarska ambulanta, veterinarska bolnica, veterinarska klinika in veterinarska ambulanta v osemenjevalnem središču, ki imajo lahko v svoji sestavi tudi veterinarsko lekarniško postajo;

45.(črtana);

46.(črtana);

47.(črtana);

48.veterinarska služba v Slovenski vojski je samostojna strokovna služba, ustanovljena v okviru Slovenske vojske, ki opravlja določene veterinarske dejavnosti po tem zakonu za potrebe Slovenske vojske;

49.nujna veterinarska pomoč je poseg, s katerim se odpravi neposredna nevarnost za življenje živali;

50.zbirni center je registriran objekt, kjer se živali iz različnih rej zbirajo in združujejo v pošiljke, namenjene za promet;

51.(črtana);

52.(črtana);

53.(črtana);

54.(črtana);

55.(črtana);

56.(črtana);

57.(črtana);

58.(črtana);

59.(črtana);

60.(črtana).

(1)Imetniki oziroma imetnice živali imajo pravico do zdravstvenega varstva živali.

(2)(črtan).

(3)(črtan).

(4)(črtan).

(5)(črtan).

(6)(črtan).

(7)Imetnik oziroma imetnica živali ima pravico do proste izbire veterinarja, razen v zadevah iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona. Imetnik živali lahko zahteva informacije o izbrani metodi in stroških veterinarske storitve ter o možnih posledicah.

(8)(črtan).

(1)Osemenjevanje izvajajo veterinarske organizacije in imetniki živali, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so pridobili koncesijo po tem zakonu.

(2)Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše minister.

Veterinarske organizacije, ki so pridobile koncesijo po tem zakonu, sistematično spremljajo zdravje in zdravstveno sposobnost za razmnoževanje plemenjakov v parjenju in naravnem pripustu, pregledujejo evidenco pripustov in prijavljajo območnemu uradu Uprave vsak sum spolne ali druge kužne bolezni ter konstitucijskih napak v zvezi z zdravjem živali.

(1)Ob vsaki ugotovitvi bolezni plemenjaka s trajnimi motnjami za razmnoževanje ali ugotovitvi zdravstvene neustreznosti živalskega semena, jajčnih celic ali zarodkov, mora imetnik reje plemenskih živali zagotoviti izvedbo predpisanih ukrepov.

(2)Veterinarske organizacije in rejci, ki lahko v skladu s predpisi opravljajo osemenjevanje, morajo o rezultatih plodnosti na svojem območju obveščati območni urad Uprave ter ministrstvo, pristojno za živinorejo.

(3)Podrobnejše ukrepe iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

Republika Slovenija mora zagotoviti najmanjši obvezni obseg varstva živali pred kužnimi boleznimi in sicer:

1.sistematično spremljanje stanja pri kužnih boleznih (diagnostične terenske in laboratorijske ter patoanatomske preiskave) in vakcinacije živali, ki jih vsako leto odredi minister;

2.ob sumu določenih kužnih bolezni zagotoviti diagnostične terenske in laboratorijske preiskave ter patoanatomsko diagnostiko, s katero se potrdi bolezen ali ovrže sum;

3.(črtana);

4.proučevanje epizootioloških razmer, razvijanje in uvajanje novih laboratorijskih metod za diagnostiko in nadzorstvo ter posredovanje novih veterinarskomedicinskih dosežkov, novih predpisov, postopkov oziroma metod strokovnega dela;

5.(črtana);

6.pripravo epidemioloških študij in ocen tveganja, vnosa živalskih kužnih bolezni v Republiko Slovenijo in raziskavami za ekonomsko optimalne ukrepe in oceno finančnih posledic predpisanih ukrepov pri pojavu živalskih kužnih boleznih;

7.(črtana);

8.primerne zaloge cepiv, razkužil in drugih sredstev za preprečevanje, ugotavljanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni;

9.(črtana);

10.nepretrgano veterinarsko dejavnost za terensko in laboratorijsko diagnostiko kužnih bolezni, za katere je treba takoj ugotoviti kužno bolezen ali vzrok pogina;

11.VHS;

12.strokovno izpopolnjevanje veterinarjev in veterinarskih pomočnikov;

13.odškodnino za živali, predmete in surovine.

(1)Veterinarske dejavnosti izvajajo, Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, veterinarske organizacije,, Veterinarska zbornica ter druge organizacije, ki pridobijo koncesijo po tem zakonu.

(2)Veterinarska služba v Slovenski vojski zagotavlja izvajanje določenih veterinarskih dejavnosti za potrebe Slovenske vojske v skladu s strokovnimi načeli tega zakona. Uprava in Veterinarska služba v Slovenski vojski sodelujeta in strokovno usklajujeta svoje delo. V ta namen ustanovita strokovno posvetovalno telo.

(3)Veterinarske dejavnosti ter natančnejše pogoje sodelovanja in strokovnega usklajevanja iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za Slovensko vojsko v sodelovanju z ministrom.

Veterinarske dejavnosti so:

1.spremljanje zdravstvenega stanja živali;

2.(črtana);

3.(črtana);

4.(črtana);

5.označevanje živali ter vodenje registra živali v skladu s predpisi;

6.izvajanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in zatiranje živalskih bolezni ter poškodb in kirurški posegi na živalih;

7.skrb za zdravje plemenskih živali in zdravstveno sposobnost za razmnoževanje, izvajanje ukrepov za preprečevanje in odpravljanje jalovosti ter osemenjevanje;

8.veterinarski pregledi živali;

9.(črtana);

10.osnovna terenska in laboratorijska diagnostika za odkrivanje kužnih bolezni živali;

11.(črtana);

12.preskrba z zdravili za opravljanje veterinarskih storitev;

13.preskrba veterinarskih organizacij z zdravili ter sredstvi za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (biocidi);

14.laboratorijsko in klinično preskušanje veterinarskih zdravil;

15.(črtana);

16.svetovanje na področju zdravstvenega varstva živali, patologije prehrane in reje živali z veterinarskega vidika;

17.veterinarska vzgoja in izobraževanje imetnikov živali v zvezi z izvajanjem veterinarske dejavnosti;

18.proučevanje higienskih razmer v objektih za rejo živali in higiene v drugih objektih in napravah z vidika zdravstvenega varstva in zaščite živali ter ljudi;

19.nujna veterinarska pomoč;

20.bolnišnično zdravljenje živali;

21.izdajanje zdravil in sredstev za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo imetnikom živali s svetovanjem in navodili za uporabo z vidika zdravstvenega varstva živali in ljudi;

22.spremljanje in proučevanje epizootiološkega stanja in razmer v državi;

23.spremljanje zdravstvenega stanja živali, fiziologije in patologije, reprodukcije z osemenjevanjem živali na nacionalnem nivoju;

24.proučevanje vplivov veterinarskih ukrepov na okolje;

25.(črtana);

26.(črtana);

27.organizacija in vodenje preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja živalskih bolezni in zoonoz;

28.sodelovanje pri delu komisije za ocenjevanje, odbiro in priznavanje plemenjakov, plemenskih ribjih jat in plemenišč čebeljih matic;

29.priprava strokovnih podlag za načrtovanje in za sprejemanje ukrepov v zdravstvenem varstvu živali;

30.posredno reševanje vprašanj varstva zdravja ljudi, živinorejske proizvodnje in tehnologije ter svetovanje,

31.spremljanje zdravstvenega stanja ter zdravljenje čebel;

32.spremljanje zdravstvenega stanja ter zdravljenje rib;

33.izvajanje patomorfološke diagnostike;

34.izvajanje VHS;

35.izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (DDD);

36.laboratorijske preiskave materiala živali, živil in surovin, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, vode za napajanje živali, zraka, zemlje, krme in dodatkov, odpadkov in odplak zaradi diagnostike živalskih kužnih in drugih živalskih bolezni oziroma ugotavljanja zdravstvene ustreznosti proizvodov;

37.zagotavljanje priprav za obrambo in zaščito ter delovanje veterinarske službe v vojni ali ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednem stanju;

38.zagotavljanje usposabljanja enot za prvo veterinarsko pomoč civilne zaščite;

39.organiziranje veterinarskega izobraževanja imetnikov živali in prebivalstva;

40.strokovno izobraževalno delo na področju veterinarske dejavnosti;

41.organiziranje in izvajanje tečajev za osnovno znanje o živalskih kužnih boleznih;

42.specialistične klinične, laboratorijske, rentgenske in druge diagnostične preiskave v skladu s strokovno usmeritvijo;

43.veterinarsko medicinske raziskave;

44.zdravstveno varstvo plemenjakov v osemenjevalnem središču, sistematično spremljanje zdravja plemenjakov in njihove zdravstvene sposobnosti za osemenjevanje; pridobivanje, priprava, preverjanje zdravstvene ustreznosti, skladiščenje in distribucija živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov;

45.preprečevanje onesnaževanja okolja s povzročitelji in prenašalci živalskih kužnih bolezni

46.preverjanje rezultatov laboratorijskih preiskav z izvajanjem primerjalnih testov in usklajevanje metodoloških postopkov;

47.organizacija in izvajanje intralaboratorijskega nadzora;

48.organizacija in izvajanje interlaboratorijskega nadzora;

49.(črtana);

50.razvijanje in uvajanje novih laboratorijskih metod za diagnostiko živalskih kužnih bolezni in za analitiko ostankov kontaminentov okolja in veterinarskih zdravil ter za druge preiskave surovin, živil in krme;

51.(črtana);

52.(črtana);

53.spremljanje učinkovitosti in ugotavljanje ustreznosti posameznih sredstev za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo;

54.(črtana);

55.razvijanje in uvajanje novih kliničnih laboratorijskih metod za diagnostiko in zdravljenje kužnih bolezni organskih, presnovnih, vzrejnih in drugih bolezni, bolezenskih stanj in poškodb živali;

56.razvijanje in uvajanje novih postopkov pri osemenjevanju in presajanju zarodkov ter laboratorijskega dela z jajčnimi celicami;

57.ukrepanje za higienizacijo odplak, gnoja, gnojevke, gnojnice;

58.posredovanje novih veterinarsko medicinskih dosežkov, novih postopkov in metod strokovnega dela;

59.preiskave s področja varovanja okolja, higiene zraka in vode, odpadnih voda iz živinorejske proizvodnje in živilskih obratov ter obratov za predelavo odpadkov;

60.zaščita živali pred mučenjem in skrb za dobrobit živali;

61.preiskave v zdravstvenem varstvu in zaščiti živali;

62.(črtana);

63.(črtana);

64.(črtana).

(1)Veterinarske dejavnosti iz 5., 6., 10., 14., 22., 23., 28., 29., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 42., 43., 47., 48., 50., 55., 56., 58. in 60. točke iz 51. člena tega zakona, so dejavnosti javne veterinarske službe, ki se opravljajo v okviru mreže javne veterinarske službe.

(2)(črtan).

(3)Dejavnost iz 13. točke 51. člena tega zakona lahko opravljajo pravne ali fizične osebe, ki imajo dovoljenje pristojnega organa v skladu s predpisi o zdravilih in so vpisane v register pri Upravi.

(4)Veterinarske dejavnosti iz 51. člena, razen nudenja nujne veterinarske pomoči, lahko opravlja le veterinar.

(5)Natančnejšo vsebino in način opravljanja državnega izpita, ki ga mora opraviti veterinar, predpiše minister.

(6)Zaradi zagotovitve praktičnega usposabljanja študentov veterinarske medicine lahko dejavnosti iz 51. člena tega zakona izvaja tudi Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani.

(7)Veterinarske dejavnosti kot so: kastracija pujskov do starosti 7 dni, dehelmintizacija, vitaminizacija in feruminizacija prašičev, lahko na svojih živalih opravlja imetnik živali ali pri njem zaposleni delavec, če ima ustrezno znanje in izpolnjuje druge pogoje, ki jih določi minister, pristojen za kmetijstvo.

Mrežo javne veterinarske službe sestavljajo, NVI Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: NVI) in veterinarske ter druge organizacije, ki imajo koncesijo po tem zakonu, pooblaščeni laboratoriji drugih organizacij in Veterinarska zbornica.

(1)Javna veterinarska služba se financira:

-        iz sredstev ustanovitelja v skladu z aktom o ustanovitvi;

-        iz proračunskih sredstev;

-        s plačilom za opravljene veterinarske storitve;

-        iz drugih virov.

(2)Osnove in merila za oblikovanje cen veterinarskih storitev natančneje določi Veterinarska zbornica.

V primerih, ko ni zagotovljeno izvajanje predpisanih dejavnosti javne veterinarske službe, naloži Uprava začasno izvajanje dejavnosti drugemu nosilcu koncesije.

(1)Kadar veterinarske dejavnosti iz strokovnih ali organizacijskih razlogov ni mogoče organizirati v rednem delovnem času, v izmenah ali kako drugače ali takrat, ko je treba opravljati nujne veterinarske storitve, veterinarji in veterinarski pomočniki zagotovijo neprekinjeno veterinarsko službo z dežurstvom ali s stalno pripravljenostjo.

(2)Dežurstvo je poseben delovni pogoj, ko mora biti veterinar oziroma veterinarski pomočnik prisoten v veterinarski organizaciji, da lahko opravlja nujne veterinarske storitve.

(3)Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj, ko mora biti veterinar vsak čas dosegljiv zaradi opravljanja nujnih veterinarskih storitev.

(4)Ne glede na predpise o delovnih razmerjih lahko veterinar izjemoma opravi 40 ur dela preko polnega delovnega časa.

(5)Dežurstvo in stalna pripravljenost se štejeta v delovni čas, potreben za opravljanje nujnih veterinarskih storitev.

(6)Med stavko morajo veterinarji zagotavljati nujno veterinarsko pomoč in oskrbo živali.

(7)Veterinar ne sme odkloniti nujne veterinarske pomoči.

(1)NVI ustanovi Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani tako, da preoblikuje obstoječi Veterinarski inštitut Slovenije v posebno organizacijsko enoto, ki na podlagi koncesije v skladu s tem zakonom lahko izvaja dejavnosti iz 14., 22., 23., 28., 29., 31., 32., 33., 35., 36., 42., 43., 46., 47., 48., 50., 55., 56., 58. in 60. točke 51. člena tega zakona.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek mora NVI zagotoviti preiskave iz 2. točke in izvajanje 11. točke 45. člena tega zakona.

(3)NVI mora izpolnjevati predpisane pogoje glede prostorov, opreme in kadrov.

(4)NVI mora sredstva za izvajanje svojih dejavnosti voditi ločeno na posebnem podračunu Veterinarske fakultete.

(5)Podrobnejše pogoje iz tretjega in četrtega odstavka tega člena predpiše minister.

(1)Doktorji veterinarske medicine se združujejo v Veterinarsko zbornico.

(2)Veterinarsko zbornico vodi direktor, ki je imenovan na podlagi javnega razpisa. Veterinarska zbornica ima v skladu s statutom zbornice svoje organe, med drugim tudi razsodišče.

(3)Veterinarska zbornica opravlja naslednje naloge:

1.članom z opravljenim državnim izpitom izdaja in odvzema veterinarske licence za opravljanje veterinarskih dejavnosti in vodi o tem register;

2.načrtuje, spremlja in organizira strokovno izpopolnjevanje veterinarjev ter preskus strokovne usposobljenosti veterinarjev v veterinarskih organizacijah;

3.opravlja strokovni nadzor v veterinarskih organizacijah;

4.verificira veterinarske organizacije in vodi njihov register;

5.določa osnove in merila za oblikovanje cen veterinarskih storitev v sodelovanju s svetom uporabnikov;

6.sodeluje pri pripravi predpisov o veterinarstvu;

7.(razveljavljena);

8.sodeluje pri oblikovanju programov študijskega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja;

9.sklepanje kolektivnih pogodb za dejavnost veterinarstva v imenu zasebnih delodajalcev;

10.opravlja druge naloge, določene s statutom.

(4)Naloge iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka opravlja Veterinarska zbornica kot javno pooblastilo.

(5)Licenca se podeli z odločbo v upravnem postopku. Vlogi za izdajo licence je potrebno priložiti ustrezno dokazilo o zaključenem univerzitetnem študiju veterinarstva in dokazilo o opravljenem državnem izpitu. Veterinarska zbornica je dolžna izdati veterinarsko licenco v roku 30 dni po prejemu popolne vloge. Licenca se odvzame z odločbo v upravnem postopku v primeru hujšega kršenja predpisov, kar zbornica podrobneje opredeli v svojem statutu.

(6)Za vlogo in odločbo o izdaji veterinarske licence se ne plača upravna taksa.

(7)Zoper odločbo in ukrepe Veterinarske zbornice je dovoljena pritožba na ministrstvo.

(1)Veterinarska zbornica mora za izvajanje javnih pooblastil iz tega zakona izpolnjevati predpisane kadrovske, prostorske in druge pogoje, kar ugotovi generalni direktor Uprave z odločbo v upravnem postopku.

(2)Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka preverja komisija, ki jo imenuje generalni direktor Uprave.

(3)Medsebojno razmerje med Upravo in Veterinarsko zbornico se uredi s pogodbo.

(4)V primeru prenehanja javnega pooblastila Veterinarski zbornici, opravlja naloge iz 1. do 5. točke tretjega odstavka 58. člena tega zakona Uprava.

(5)Direktor Veterinarske zbornice mora biti veterinar.

(6)Javno pooblastilo preneha, če Veterinarska zbornica ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, če dela v nasprotju s predpisi ali če krši pogodbo iz tretjega odstavka tega člena, kar ugotovi generalni direktor Uprave z odločbo v upravnem postopku.

(7)Pogoje iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

(1)Veterinarska zbornica sprejme statut, v katerem med drugim uredi svoje delovanje, organizacijo, imenovanje direktorja zbornice in članov razsodišča ter postopek in ukrepe razsodišča.

(2)Vlada Republike Slovenije daje soglasje k statutu zbornice v delu, ki se nanaša na javno pooblastilo.

(1)Veterinarska zbornica se financira:

-        s članarino;

-        iz proračunskih sredstev za izvajanje nalog za katere je dano javno pooblastilo;

-        iz lastnih in drugih virov.

(2)Naloge, ki jih Veterinarska zbornica opravlja na podlagi javnega pooblastila, nadzira Uprava.

(1)Pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane kadrovske, prostorske, higiensko tehnične pogoje ter pogoje glede opreme, lahko ustanovijo naslednje oblike veterinarskih organizacij: veterinarsko ambulanto, veterinarsko bolnico, veterinarsko lekarniško postajo, veterinarsko kliniko in veterinarsko ambulanto v osemenjevalnem središču.

(2)Šteje se, da veterinarska organizacija izpolnjuje predpisane prostorske pogoje tudi, če sklene pogodbo o najemu oziroma uporabi ustreznih prostorov z drugo pravno ali fizično osebo, ki teh prostorov in opreme ne uporablja za opravljanje veterinarske dejavnosti.

(3)Veterinarske organizacije iz prvega odstavka tega člena so organizirane kot družbe ali samostojni veterinarji po predpisih o gospodarskih družbah.

(4)Veterinarsko dejavnost v veterinarskih organizacijah lahko opravlja veterinar, ki mu s pravnomočno odločbo ni prepovedano opravljanje veterinarskega poklica.

(5)Podrobnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

(1)Veterinarska organizacija lahko začne opravljati veterinarske dejavnosti, za katere ni potrebna koncesija po tem zakonu, ko Veterinarska zbornica z odločbo v upravnem postopku ugotovi, da veterinarska organizacija izpolnjuje predpisane pogoje za določeno organizacijsko obliko.

(2)Veterinarska zbornica z odločbo iz prejšnjega odstavka veterinarski organizaciji dovoli opravljanje veterinarskih dejavnosti, za katere koncesija po tem zakonu ni potrebna.

(3)Za opravljanje dejavnosti javne veterinarske službe mora veterinarska organizacija poleg odločbe iz prvega odstavka tega člena pridobiti tudi koncesijo Uprave.

(4)Veterinarska zbornica vodi register verificiranih veterinarskih organizacij.

(5)Obliko in vsebino registra iz prejšnjega odstavka predpiše minister.

(1)Veterinarska organizacija se izbriše iz registra:

-        na podlagi njene odjave veterinarske organizacije iz registra;

-        če ne izpolnjuje več predpisanih pogojev in pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku;

-        če opravlja veterinarsko dejavnost v nasprotju s predpisi.

(2)O izbrisu iz registra izda Veterinarska zbornica ugotovitveno odločbo.

(3)Natančnejše pogoje za izbris iz registra predpiše minister.

(1)Koncesije po tem zakonu se lahko podelijo tudi drugim organizacijam, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.

(2)Podrobnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

(1)Uprava dodeli koncesije za opravljanje javne veterinarske službe nosilcem na podlagi javnih razpisov, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Javni razpis iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:

-        opredelitev predmeta koncesije;

-        navedbo o začetku in trajanju koncesije;

-        pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;

-        obvezne sestavine prijave;

-        merila za izbiro;

-        navedbo roka za izdajo odločbe o izbiri za izdajo koncesije;

-        druge morebitne strokovne in tehnične pogoje;

-        kontaktna oseba za dajanje informacij v zvezi z vsebino javnega razpisa;

-        datum, kraj in čas odpiranja vlog;

-        način obveščanja kandidatov o izbiri koncesionarjev.

(3)Postopek odpiranja in ocenjevanja vlog izvaja komisija, ki jo imenuje generalni direktor Uprave. Pri odpiranju vlog so lahko prisotni pooblaščeni predstavniki prijaviteljev.

(4)Prepozno prispele vloge se zavržejo. Nepopolne vloge lahko vlagatelji dopolnijo v osmih dneh od opozorila, v nasprotnem primeru se vloge zavržejo, na kar je treba vlagatelje opozoriti.

(5)Izid javnega razpisa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(6)Javni razpis iz prvega odstavka tega člena ni potreben, temveč se koncesija dodeli na podlagi vloge z odločbo v upravnem postopku:

-        NVI;

-        verificiranim veterinarskim organizacijam za izvajanje dejavnosti preventivnega cepljenja določenih hišnih živali proti steklini v lastni ambulanti;

-        v primerih iz 55. člena tega zakona;

-        v primeru dodelitve koncesije za opravljanje veterinarske dejavnosti iz 13. točke 51. člena tega zakona.

(7)Uprava odloči o izbiri koncesionarja z odločbo v upravnem postopku. V odločbi morajo biti poleg izbrane organizacije navedeni tudi veterinarji, ki bodo dodeljeno veterinarsko dejavnost izvajali.

(8)O izbiri koncesionarja za opravljanje osemenjevanja odloča Uprava v soglasju z ministrstvom, pristojnim za živinorejo.

(9)Medsebojna razmerja med Upravo in koncesionarji, vključno z NVI, se podrobneje uredijo s pogodbami.

(10)Zoper odločbe iz tega člena ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(1)Na podlagi odločbe o izbiri Uprava sklene z nosilcem koncesije pogodbo v pisni obliki, v kateri določi:

-        dejavnosti javne veterinarske službe, ki jo opravlja nosilec koncesije;

-        veterinarje, ki bodo opravljali posamezne dejavnosti iz pogodbe;

-        območje, na katerem mora nosilec koncesije opravljati dejavnost javne veterinarske službe, če gre za dejavnost iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona;

-        način in pogoje za opravljanje s pogodbo določene dejavnosti;

-        pravice, obveznosti in odgovornosti nosilca koncesije in veterinarjev;

-        delovni čas in poslovni čas oziroma način zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva živali;

-        pričetek in čas trajanja koncesije;

-        vir financiranja opravljanja javne službe;

-        nadzor nad opravljanjem javne službe;

-        prenehanje koncesije nosilcu koncesije oziroma veterinarju;

-        rok za odpoved koncesije.

(2)Nosilci in veterinarji, ki dobijo dovoljenje za opravljanje javne veterinarske službe, so za delo odgovorni Upravi.

(1)Koncesija preneha:

1.na podlagi odločbe o odvzemu koncesije, pri čemer se koncesija odvzame začasno, v primeru ponavljajočih se kršitev pa trajno. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve. Koncesija se odvzame, če koncesionar:

-  ne začne opravljati koncesijske dejavnosti v dogovorjenem roku;

-  ne izpolnjuje higiensko-tehničnih ali kadrovskih pogojev;

-  pri delu ne upošteva predpisov, pogodbe ali dovoljenj;

-  ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev koncesije ali je v vlogi podal neresnične podatke;

-  sam ali veterinar, ki je pri njem zaposlen, ravna nestrokovno ali malomarno, dejanja oziroma opustitve pa negativno vplivajo ali bi lahko negativno vplivale na zdravje ljudi ali živali;

-  ne vodi predpisanih evidenc ali ne pošilja predpisanih poročil oziroma jih pošilja neredno;

-  ne spoštuje rokov za izvedbo storitev v skladu s predpisi;

-  nepravilno obračunava storitve;

-  ne pristane na spremembe koncesijske pogodbe, ki so posledica spremembe predpisov, ki vplivajo na koncesijsko pogodbo, ali spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob sklenitvi koncesijske pogodbe;

2.s prenehanjem pogodbe in sicer:

-  s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena;

-  na podlagi pisne odpovedi;

-  v primeru stečaja koncesionarja, z dnem nastanka pravnih posledic stečajnega postopka;

-  v primeru likvidacije, z dnem prenehanja koncesionarja.

(2)Podrobnejše pogoje za prenehanje koncesije predpiše minister.

Nosilec koncesije je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesije povzroči pri njem zaposleni delavec uporabnikom ali drugim osebam.

(1)Veterinarji in veterinarski pomočniki imajo pravico in dolžnost, da se strokovno izpopolnjujejo.

(2)(črtan).

(3)veterinarji se morajo periodično izobraževati in opraviti predpisana preverjanja znanja po programu, ki ga pripravi Veterinarska zbornica.

(4)Program usposabljanja in način izvajanja usposabljanja s področja veterinarskih dejavnosti v praksi, pripravi Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani v soglasju z Upravo in Veterinarsko zbornico.

(1)Veterinarski svet je svetovalno telo ministra na področju veterinarstva. Člane imenuje minister izmed predstavnikov Uprave, NVI, Veterinarske fakultete, Veterinarske zbornice, veterinarske službe v Slovenski vojski in drugih priznanih strokovnjakov s področja veterinarstva.

(2)Naloge veterinarskega sveta so:

-        priprava strokovnih podlag in programskih usmeritev;

-        spremljanje sistemskih, razvojnih in kadrovskih vprašanj v veterinarstvu in predlaganje prednostnih nalog;

-        sodelovanje pri pripravi programov zdravstvenega varstva živali;

-        sodelovanje pri pripravi kadrovskih in delovnih normativov;

-        predlaganje razvojnih programov v veterinarstvu;

-        sodelovanje pri pripravi podlag za predpise s področja veterinarstva.

(1)Za zastopanje interesov imetnikov živali se ustanovi svet uporabnikov.

(2)Naloge sveta uporabnikov so zlasti:

-        sodeluje z veterinarsko zbornico pri oblikovanju cen veterinarskih storitev,

-        daje mnenje k pripravi podlag za predpise s področja veterinarstva,

-        daje mnenja in predloge k razvojnemu programu s področja veterine.

(3)Podrobnejše pogoje in merila za ustanovitev sveta uporabnikov predpiše minister v treh mesecih po uveljavitvi zakona.

(1)Vsi izvajalci veterinarskih dejavnosti morajo voditi predpisane evidence, registre in baze podatkov, ki so povezani v informacijski sistem.

(2)(črtan).

(3)Natančnejše pogoje vodenja registrov, evidenc in baz podatkov predpiše minister.

Vlada Republike Slovenije ima po tem zakonu naslednje pravice in obveznosti:

-        določi mrežo javne veterinarske službe;

-        daje soglasje k statutu Veterinarske zbornice v delu, ki se nanaša na javna pooblastila.

(1)Ob naravnih in drugih nesrečah, ki povzročijo obolenje večjega števila živali ali pojave epizootije in v izrednih razmerah ali vojni, lahko Vlada Republike Slovenije odredi za širše območje naslednje ukrepe:

1.mobilizacijo veterinarjev in veterinarskih pomočnikov ter drugih občanov za izvedbo predpisanih ukrepov;

2.odvzem opreme, zdravil in prevoznih sredstev v skladu s posebnimi predpisi in začasno uporabo zemljišča ter zgradb za izvedbo predpisanih ukrepov za zdravstveno varstvo živali;

3.posebne naloge NVI, veterinarskim in drugim organizacijam zaradi izvedbe predpisanih ukrepov.

(2)Pri večjih epizootijah lahko Vlada Republike Slovenije odredi, da morajo pomagati pri preprečevanju širjenja in pri zatiranju kužnih bolezni tudi policija in enote civilne zaščite, lahko pa zahteva tudi pomoč Slovenske vojske.

(1)Minister izdaja podzakonske predpise, predvidene v določbah tega zakona ter druge podzakonske predpise, potrebne za izvajanje tega zakona in za izvajanje predpisov EU.

(2)(črtan).

V izrednem ali vojnem stanju, ob naravnih in drugih nesrečah, ki povzročijo obolenje večjega števila živali, ali ob pojavih epizootije lahko minister naloži veterinarjem, veterinarskim pomočnikom, NVI, veterinarskim in drugim organizacijam posebne strokovne in druge naloge.

(1)V primeru epizootij lahko minister odredi zaščitna cepljenja živali.

(2)Če znotraj mreže javne veterinarske službe v Republiki Sloveniji ni mogoče zagotoviti izvajanja določene dejavnosti javne veterinarske službe, organizira ministrstvo izvajanje te dejavnosti pri ustreznih drugih institucijah v Sloveniji ali v drugih državah.

Uprava opravlja naslednje upravne naloge:

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        izdajanje dovoljenj za opravljanje določenih veterinarskih dejavnosti;

-        izvedba javnih razpisov za dodelitev koncesij, izdajanje odločb o dodelitvi koncesij in o izpolnjevanju predpisanih pogojev Veterinarske zbornice za izvajanje javnih pooblastil ter sklepanje pogodb s koncesionarji ter Veterinarsko zbornico;

-        (črtana);

-        (črtana);

-        določevanje obsega gradiva za državne izpite in preizkus znanja, imenovanje izpitne komisije, obveščanje o datumu, ki je določen za izpit, in vodenje knjige izpitov;

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana).

(1)(črtan).

(2)Zavezanec po tem zakonu mora uradnemu veterinarju omogočiti nemoteno opravljanje nadzorstva.

Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima uradni veterinar naslednje pravice in dolžnosti:

1.(črtana);

2.(črtana);

3.(črtana);

4.(črtana);

5.(črtana);

6.(črtana);

7.(črtana);

8.(črtana);

9.(črtana);

10.(črtana);

11.(črtana);

12.(črtana);

13.(črtana);

14.(črtana);

15.(črtana);

16.(črtana);

17.(črtana);

18.(črtana);

19.(črtana);

20.(črtana);

21.(črtana);

22.(črtana);

23.(črtana);

24.(črtana);

25.(črtana);

26.(črtana);

27.(črtana);

28.(črtana);

29.(črtana);

30.(črtana);

31.pregledovati poslovne knjige, evidence o rezultatih preiskav in druge listine fizičnih in pravnih oseb, ki se nanašajo na izvajanje predpisov o veterinarstvu in predpisov o dajanju zdravil v promet;

32.(črtana);

33.(črtana);

34.odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti v veterinarskih organizacijah, NVI, Veterinarski zbornici in drugih organizacijah s koncesijo po tem zakonu;

35.(črtana);

36.(črtana);

37.(črtana);

(1)Z denarno kaznijo od 500.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:

-        (črtana)

-        (črtana),

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 37. člena;

-        (črtana);

-        če ne izpolnjuje predpisanih pogojev oziroma nima koncesije za opravljanje osemenjevanja (prvi odstavek 39. člena);

-        če ravna v nasprotju s 40. členom;

-        če ravna v nasprotju z 41. členom;

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 52. člena tega zakona;

-        če ravna v nasprotju s prvim, petim ali šestim odstavkom 56. člena;

-        če NVI ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 57. člena;

-        če NVI ne zagotovi izvajanja nalog iz drugega odstavka 57. člena;

-        če Veterinarska zbornica ne opravlja nalog javnega pooblastila (četrti odstavek 58. člena);

-        če Veterinarska zbornica ne ravna v skladu s petim odstavkom 58. člena;

-        če Veterinarska zbornica ne izda odločbe iz prvega in drugega odstavka 63. člena tega zakona v roku, ki ga določajo predpisi o splošnem upravnem postopku;

-        če veterinarska organizacija opravlja veterinarsko dejavnost v nasprotju z 62. ali 63. členom;

-        če ne vodi predpisanih evidenc, registrov in baz podatkov (prvi odstavek 73. člena);

-        če ne izvede predpisanih ukrepov uradnega veterinarja (87. in 89. člen);

(2)Z denarno kaznijo od 200.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.

(3)Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

(1)Z denarno kaznijo 300.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju, se za prekršek kaznuje pravna oseba:

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        (črtana);

-        če ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva (drugi odstavek 86. člena).

(2)Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.

(3)Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.

Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka 94. člena tega zakona,.

Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju, se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka 95. člena tega zakona.

(1)Rok za izdajo podzakonskih predpisov po tem zakonu je eno leto po uveljavitvi tega zakona.

(2)Do uveljavitve izvršilnih predpisov iz tega zakona se še uporabljajo veljavni predpisi izdani na podlagi zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95, 16/96, 98/99 - ZZZiv, 101/99 in 8/00 - ZUT) in predpisi, ki se uporabljajo na podlagi 157. člena zakona o veterinarstvu, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

1.zakon o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95, 16/96, 98/99 - ZZZiv, 101/99 in 8/00 - ZUT), razen določb 157. člena;

2.tarifne številke 53 do 62 zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00 in 81/00).

(1)Do ustanovitve NVI oziroma najpozneje do 1. 1. 2002 opravljata dejavnost NVI v skladu s tem zakonom Veterinarski inštitut Slovenije pri Veterinarski fakulteti in Veterinarski zavod Slovenije, vsak v okviru svojih pristojnosti po zakonu o veterinarstvu.

(2)V treh mesecih po uveljavitvi tega zakona se Veterinarska zbornica Slovenije preoblikuje v skladu s tem zakonom. Sredstva in premoženje Veterinarske zbornice Slovenije, ki so proračunskega izvora ter terjatve Veterinarske zbornice Slovenije, ki so nastale zaradi opravljanja javnih pooblastil se prenesejo na Veterinarsko zbornico. Zaposlene se razporedi na delovna mesta v Veterinarski zbornici skladno z izpolnjevanjem predpisanih pogojev. Preoblikovanje zbornice se financira iz državnega proračuna.

(3)Če se Veterinarska zbornica Slovenije ne preoblikuje v roku iz prejšnjega odstavka, potreben postopek za ustanovitev Veterinarske zbornice po tem zakonu izpelje VURS. Z dnem ustanovitve Veterinarske zbornice po tem zakonu preneha delovati Veterinarska zbornica Slovenije. Sredstva in premoženje Veterinarske zbornice Slovenije, ki so proračunskega izvora, se prenesejo na Veterinarsko zbornico, zaposlene pa razporedi na delovna mesta v Veterinarski zbornici, skladno z izpolnjevanjem predpisanih pogojev.

(4)Do izdaje veterinarskih licenc iz 58. člena tega zakona lahko doktorji veterinarske medicine z opravljenim strokovnim izpitom opravljajo veterinarske dejavnosti in upravne naloge v skladu z dotedanjimi pooblastili.

(5)Koncesijske pogodbe, sklenjene do uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi in se uskladijo z določbami tega zakona najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.

(6)Doktorji veterinarske medicine so dolžni pridobiti veterinarsko licenco po tem zakonu v roku devet mesecev po uveljavitvi tega zakona.

(7)Državnega izpita ni potrebno opravljati doktorjem veterinarske medicine, ki so opravili strokovni izpit po predpisih veljavnih do uveljavitve tega zakona.

(1)S prenosom dejavnosti Veterinarskega zavoda Slovenije na NVI, se na NVI prenesejo obveznosti, oprema in sredstva ter preidejo zaposleni, ki se razporedijo na delovna mesta v skladu s predpisanimi pogoji.

(2)V aktu o preoblikovanju Veterinarskega inštituta Slovenije v NVI po 57. členu tega zakona se uredijo tudi razmerja med Univerzo v Ljubljani in Republiko Slovenijo, ki nastanejo zaradi prenosa opravljanja dejavnosti Veterinarskega zavoda Slovenije.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.