Zakon o železniškem prometu (ZZelP)

(1)Ta zakon določa pogoje za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu, storitve, ki so na področju železniškega prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: država) z obvezno gospodarsko javno službo, javno železniško infrastrukturo, njen status in pogoje za dostop nanjo, način uresničevanja pravice do stavke na področju železniškega prometa, ustanovitev, naloge in pristojnosti regulatornega organa, ustanovitev, naloge ter pristojnosti Javne agencije za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(2)Ta zakon se ne uporablja za: - proge, ki so funkcionalno ločene od preostalega železniškega omrežja in so predvidene samo za opravljanje lokalnega, mestnega ali primestnega potniškega prometa; - zasebno železniško infrastrukturo, ki jo uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga; - prevoznike, ki izvajajo dejavnost samo na omrežjih iz prve in druge alinee tega odstavka.

(3)Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L št. 343 z dne 14. 12. 2012, str. 32), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2016/2370 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o spremembi Direktive 2012/34/EU glede odprtja trga notranjih storitev železniškega potniškega prometa in upravljanja železniške infrastrukture (UL L št. 352 z dne 23. 12. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/34/EU).

(4)S tem zakonom se zagotavljata učinkovita zaščita potnikov in izvajanje Uredbe (EU) 2021/782 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (prenovitev) (UL L št. 172 z dne 17. 5. 2021, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/782/EU).

(1)V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: 1. »bistvene funkcije upravljanja javne železniške infrastrukture« pomenijo odločanje glede dodeljevanja vlakovnih poti, vključno z opredelitvijo ter oceno razpoložljivosti in dodeljevanja posameznih vlakovnih poti, ter odločanje glede zaračunavanja, določanja in pobiranja uporabnine za uporabo javne železniške infrastrukture; 2. »čezmejni sporazum« pomeni vsako mednarodno pogodbo, sklenjeno med dvema ali več državami članicami Evropske unije ali med državami članicami Evropske unije in tretjimi državami; njegov namen je olajšati opravljanje storitev čezmejnega železniškega prometa; 3. »dostop na javno železniško infrastrukturo« je pravica do njene uporabe pod določenimi pogoji; 4. »investicija v javno železniško infrastrukturo« je nadgradnja obstoječe ali graditev nove javne železniške infrastrukture; 5. »javno-zasebno partnerstvo« pomeni zavezujoč dogovor med javnimi organi in enim ali več pravnimi subjekti, ki niso upravljavec, na podlagi katerega subjekt deloma ali v celoti zgradi oziroma financira železniško infrastrukturo oziroma pridobi pravico za opravljanje funkcij upravljavca za vnaprej določeno obdobje; 6. »licenca« pomeni dovoljenje, ki ga licenčni organ izda prevozniku in s katerim se prizna njegova sposobnost, da kot prevoznik v železniškem prometu opravlja storitve železniškega prevoza; ta sposobnost je lahko omejena na opravljanje posebnih vrst storitev; 7. »licenčni organ« je organ, pristojen za izdajanje licenc iz prejšnje točke; 8. »mednarodni tovorni promet« je prevozna storitev, pri kateri vlak prečka najmanj eno mejo države članice Evropske unije; vlak je lahko sklenjen oziroma razdeljen in različni deli imajo lahko različne odhodne in namembne postaje, pod pogojem, da vsi vagoni prečkajo najmanj eno mejo; 9. »mestni ali primestni promet« pomeni prevozne storitve, katerih glavni namen je zadovoljevanje prevoznih potreb mestnega središča ali urbane aglomeracije, vključno s čezmejno aglomeracijo, in prevoznih potreb med takim središčem ali urbano aglomeracijo in okoliškimi območji; 10. »nadgradnja« javne železniške infrastrukture pomeni večja dela za spremembo obstoječe infrastrukture, ki izboljšajo njeno splošno delovanje; 11. »nadomestna vlakovna pot« pomeni drugo vlakovno pot med istima izhodno in končno postajo, kadar sta vlakovni poti zamenljivi za namene tovornega ali potniškega prometa, ki ga opravlja prevoznik v železniškem prometu; 12. »objekt, ki se uporablja za obratovanje, vzdrževanje oziroma obnavljanje javne železniške infrastrukture« pomeni stavbo, namenjeno upravljanju železniškega prometa, stavbo, ki se uporablja za neposredno opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja obstoječe javne železniške infrastrukture, ranžirno postajo s pripadajočimi napravami, postajno zgradbo oziroma poslopje, postajo in postajališče oziroma drug objekt ali napravo, ki ju uporablja upravljavec za izvajanje železniških storitev; 13. »objekt za izvajanje železniških storitev« pomeni napravo, vključno z zemljiščem, stavbo in opremo, ki je bila v celoti ali deloma posebej prilagojena za zagotavljanje ene ali več storitev iz točk 2 do 4 Priloge II Direktive 2012/34/EU; 14. »obnavljanje javne železniške infrastrukture« pomeni večja dela za obnovo obstoječe infrastrukture, ki ne spremenijo celotnega delovanja podsistema; 15. »obratovanje javne železniške infrastrukture« pomeni dodeljevanje vlakovnih poti, upravljanje prometa in zaračunavanje uporabnine za uporabo železniške infrastrukture; 16. »okvirna pogodba« je pogodba, ki določa pravice in obveznosti prosilca in upravljavca v zvezi z infrastrukturnimi zmogljivostmi, ki se bodo dodeljevale, in uporabnino, ki se bo zaračunavala v obdobju, ki je daljše od obdobja veljavnosti voznega reda omrežja; 17. »prevozne storitve« v železniškem prometu so prevoz potnikov ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu; 18. »prevoznik v železniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: prevoznik)« je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, katere glavna dejavnost je izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem prometu in ima za zagotavljanje teh storitev licenco; pri tem mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov; lahko je to tudi pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov; 19. »prevoznik Evropske unije« je prevoznik, ki ima licenco, izdano v državi članici Evropske unije; 20. »program omrežja« pomeni podrobno obrazložitev splošnih pravil, rokov, postopkov in meril v zvezi z zaračunavanjem uporabnine in dodeljevanjem infrastrukturnih zmogljivosti; vsebuje tudi dodatne informacije, potrebne za vložitev prošenj za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, kot so na primer informacije o infrastrukturnih zmogljivostih javne železniške infrastrukture ter možnih dodatnih in pomožnih storitvah; 21. »prosilec« je prevoznik, mednarodno združenje prevoznikov v železniškem prometu ali druga pravna ali fizična oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno pot; 22. »razvoj javne železniške infrastrukture« je načrtovanje železniškega omrežja, finančno načrtovanje in načrtovanje naložb ter gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture; 23. »regulatorni organ« je organ, ki skrbi za enakopravno obravnavo vseh deležnikov na trgu storitev v železniškem prometu in svobodno konkurenco med ponudniki storitev v železniškem prometu in je pristojen za reševanje pritožb zoper odločitve in ravnanje upravljavca, prevoznikov ali upravljavcev objektov za izvajanje železniških storitev, v skladu z Uredbo 2021/782/EU izvaja naloge nacionalnega izvršilnega in pritožbenega organa pravic potnikov ter opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon ali drug predpis; 24. »storitev mednarodnega potniškega prometa« je storitev potniškega prometa, pri kateri vlak prečka najmanj eno mejo države članice Evropske unije, pri čemer je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki so v različnih državah članicah; vlak je lahko sklenjen oziroma razdeljen in različni deli imajo lahko različne odhodne in namembne postaje pod pogojem, da vsi vagoni prečkajo najmanj eno mejo; 25. »tranzit Republike Slovenije« pomeni prečkanje ozemlja Republike Slovenije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga oziroma brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Republike Slovenije; 26. »tranzit Unije« pomeni prečkanje ozemlja Evropske unije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga in brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Evropske unije; 27. »upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec)« je pravna oseba, ki je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture ter sodelovanje pri njenem razvoju; 28. »upravljavec objekta za izvajanje železniških storitev« pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, odgovorno za upravljanje enega ali več objektov za izvajanje železniških storitev, ali zadolženo, da zagotavlja prevoznikom v železniškem prometu eno ali več storitev iz točk od 2 do 4 Priloge II Direktive 2012/34/ES; 29. »infrastrukturna zmogljivost« pomeni možnost načrtovanja zahtevanih vlakovnih poti za del javne železniške infrastrukture za določeno obdobje; 30. »vlakovna pot« je infrastrukturna zmogljivost, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času; 31. »vlakovna pot za določen namen (ad hoc vlakovna pot)« je vlakovna pot iz prejšnje točke, ki se dodeli za posamezne vožnje vlaka glede na proste zmogljivosti infrastrukture; 32. »varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa; 33. »vertikalno integrirano podjetje« je pravni subjekt, v katerem upravljavca nadzoruje pravni subjekt, ki obenem nadzoruje tudi enega ali več prevoznikov, ki opravljajo storitve železniškega prometa v omrežju upravljavca; 34. »vozni red« je tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omrežja; 35. »vozni red omrežja« je akt upravljavca, ki določa vse načrtovane vožnje vlakov in železniškega voznega parka na javni železniški infrastrukturi v obdobju, za katerega velja; 36. »vzdrževanje javne železniške infrastrukture« so dela za vzdrževanje stanja in zmogljivosti obstoječe infrastrukture.

(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost železniškega prometa.

Prevoznik in upravljavec morata storitve, ki jih ponujata, zagotavljati vsakomur pod enakimi, vnaprej določenimi in objavljenimi pogoji.

Javne dobrine, ki jih s svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in upravljavec, morata zagotavljati tako, da je zagotovljena stalnost storitev, kar pomeni, da jih tisti, ki jih ponujajo, zagotavljajo brez prekinitev, redno in točno ter so skladno z vnaprej določenim programom vedno na razpolago.

(1)Storitve, ki se zagotavljajo v javnem interesu in jih ne plačujejo uporabniki v njihovi polni vrednosti, zagotavlja država ali lokalna skupnost s sredstvi iz proračuna in iz drugih virov.

(2)Druge storitve zaračunavajo izvajalci uporabnikom skladno z načeli ekonomskega poslovanja.

Zagotavljanje javnih dobrin, ki jih s svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in upravljavec, se mora prilagajati razvoju in potrebam uporabnikov ter preneha, če ni več potrebe za njihovo zagotavljanje, oziroma če se ugotovi, da jih je moč zagotoviti na drug način.

(1)Prevozniki, ki so neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom Republike Slovenije, so neodvisni glede upravljanja, vodenja in notranjega nadzora na področju upravnih, ekonomskih in računovodskih zadev. Ti prevozniki skladno z zakonodajo neodvisno razpolagajo zlasti s svojim premoženjem, proračunom in računovodstvom, ki so ločeni od premoženja, proračuna in računovodstva države.

(2)Upravljavec je odgovoren za svoje lastno upravljanje in vodenje ter notranji nadzor. Upravljavec opravlja naloge, ki jih ima po tem zakonu, zakonu, ki ureja varnost železniškega prometa, in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi, samostojno in neodvisno od kateregakoli drugega pravnega subjekta.

(1)Prevozniki delujejo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

(2)Prevozniki samostojno predvsem: - določijo svojo notranjo organiziranost; - nadzorujejo dobavo in trženje storitev ter določajo njihovo ceno; - sprejemajo odločitve v zvezi z osebjem, premoženjem in nabavo; - širijo svoj tržni delež, razvijajo nove tehnologije in nove storitve ter sprejemajo inovativne tehnike upravljanja; - vzpostavijo nove dejavnosti na področjih, povezanih s poslovanjem v železniškem prometu.

(3)Družbeniki prevoznikov v javni lasti ali pod javnim nadzorom lahko v aktih družbe določijo, da se za večje poslovne odločitve zahteva njihovo soglasje ali soglasje organa nadzora družbe.

(1)Prevozne storitve v železniškem prometu opravlja prevoznik kot javni prevoz. Javni prevoz je prevoz potnikov ali blaga, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakomur in ki ga prevoznik opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o prevozu. Prevoznik mora spoštovati pravice potnikov, določene v Uredbi 2021/782/EU in njeni prilogi I, pri čemer zagotavlja minimalne informacije iz priloge II in standardne storitve, kot so opredeljene v prilogi III Uredbe 2021/782/EU.

(2)Prevoz za lastne potrebe je prevoz oseb ali blaga v železniškem prometu, ki ga prevoznik opravlja za potrebe svoje dejavnosti.

(3)Prevozne storitve v železniškem prometu se izvajajo po tržnih pogojih, kolikor ta zakon ne določa drugače.

(1)Prevozniku, ki opravlja: - železniški prevoz potnikov v mednarodnem prometu, - železniški prevoz blaga in - kombinirani prevoz, lahko država zaradi uresničevanja posebnih interesov nadomešča del sredstev za naložbe, za raziskave in del stroškov prevozov, s katerimi se mu zagotavlja enakopraven ekonomski položaj s prevozniki blaga in potnikov v drugih vrstah prometa, oziroma zagotavlja povračilo stroškov, ki jih ima zaradi tega, ker opravlja prevoz, ki ga ne bi opravljal, če bi ga opravljal le zaradi svojega ekonomskega interesa.

(2)Za nadomestilo lahko zaprosi prevoznik, ki je registriran v Republiki Sloveniji in ki z obrazloženo zahtevo lahko izkaže, da je skladno s prvim odstavkom tega člena upravičen do nadomestila. Zahtevi mora priložiti dokazila o razliki med realizirano prodajno ceno in stroški prevoza ter ceno, ki jo dosegajo drugi prevozniki, oziroma dokazilo o ekonomski upravičenosti naložbe ali smotrnosti raziskave.

(3)Pri presoji upravičenosti zahteve prevoznika za nadomestilo stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji: - javni interes; - možnost dostopa do drugih oblik prevoza, če gre za prevoz potnikov ali blaga; - razliko med prihodkom na osnovi tarife in stroški prevoznika; - razliko med prihodki, ki jih prevoznik lahko doseže na trgu in dejanskimi stroški prevoza; - usmerjenost raziskovalnega dela v dolgoročno zasnovo razvoja slovenskega železniškega prometa s poudarkom na uresničevanju nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture; - vpliv naložbe na varnost železniškega prometa in na kvalitativne ter kvantitativne možnosti, ki jih le-ta zagotavlja uporabnikom.

(4)Vlada predpiše način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz prejšnjega odstavka tega člena.

(5)Medsebojne pravice in obveznosti uredita upravičenec, ki mu je bilo nadomestilo odobreno, in ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s pogodbo.

(6)Prevoznik, ki je prejel državno nadomestilo, mora zaradi preglednosti uporabe nadomestil, ki jih je prejel, voditi ločene evidence o prejetih nadomestilih in posredovati vse podatke, skladno z zahtevami ministrstva.

(1)Kombinirani prevoz je prevoz blaga, pri katerem se zabojnik dolžine najmanj 6 m, zamenljivo tovorišče, tovorna prikolica, sedlasti polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje in cestno tovorno vozilo prevaža v železniškem prometu ali po vodni plovni poti, pri čemer se dovoz in odvoz intermodalnih prevoznih enot z nakladališč ali razkladališč do najbližjega terminala za kombinirani prevoz, oziroma pristanišča RO-RO, opravita s cestnim prevozom.

(2)Vlada z uredbo določi razdaljo dovoza in odvoza po cestnem omrežju, dokumente, ki jih mora za izvajanje dovoza in odvoza zagotoviti prevoznik, takse in druge pristojbine, ki jih mora plačevati prevoznik za dovoz in odvoz, ter morebitne oprostitve plačila taks in pristojbin skladno z zakonom in druga vprašanja, povezana z operativnim izvajanjem dovoza in odvoza.

(1)Prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu zagotavlja država kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo v obsegu, ki jo določa prometna politika na področju javnega potniškega prometa.

(2)Obseg storitev obvezne gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka za posamezno voznoredno obdobje se določi z voznim redom za potniški promet, ki ga sprejme izvajalec gospodarske javne službe po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu. Pri tem ministrstvo, pristojno za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu, zagotavlja celovitost in usklajenost sistema javnega potniškega prometa.

(3)Če so potrebe prebivalcev določenega območja večje od ponudbe prevoza, ki je zagotovljen s službo iz prejšnjega odstavka, jih skladno s svojimi potrebami in možnostmi lahko zagotavlja tudi lokalna skupnost tako, da za povečan obseg storitev zagotovi sredstva, ki jih sicer za storitve iz prvega odstavka tega člena zagotavlja država.

(4)Država ali lokalna skupnost zaradi smotrnosti in doseganja večje kakovosti storitev javnega potniškega prometa zagotavlja kot javno dobrino prevozne storitve, ki jih na načelih enotne in celovite ponudbe izvajajo prevozniki v različnih vrstah prometa.

(5)Izvajalec gospodarske javne službe prevozne storitve izvaja s tirnimi vlečnimi in vlečenimi vozili. V primeru okoliščin, ki povzročijo prekinitev železniškega prometa ali ogrozijo varnost železniškega prometa (kot npr. gradnja, obnova, nadgradnja in vzdrževalna dela na javni železniški infrastrukturi, preobremenjena infrastrukturna zmogljivost, resna nesreča, nesreča ali incident oziroma okoliščine iz 7. in 8. člena tega zakona), se lahko prevozne storitve izvedejo s cestnimi motornimi vozili za prevoz potnikov po cesti (v nadaljnjem besedilu: nadomestni prevoz).

(6)Za izvajanje nadomestnega prevoza se uporabljajo določbe zakona s področja prevozov v cestnem prometu, ki urejajo pogoje za izvajanje javnih linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu glede licence, strokovne usposobljenosti voznikov in vrste vozil, ter določbe zakona, ki ureja delovni čas in obvezen počitek mobilnih delavcev ter zapisovalno opremo v cestnem prevozu.

(7)Vozilo za prevoz potnikov, s katerim se opravlja nadomestni prevoz, je na sprednji strani označeno s tablo z napisom NADOMESTNI PREVOZ, v skladu s predpisom, ki ureja oznake in opremo vozil, s katerimi se opravljajo prevozi potnikov v cestnem prometu.

(8)Izvajalec gospodarske javne službe pred začetkom izvajanja nadomestnega prevoza izvajalcu nadomestnega prevoza potnikov izdela vozni red nadomestnega prevoza, ki mora vsebovati seznam vstopnih oziroma izstopnih mest, predvideni čas odhoda in prihoda na oziroma iz nadomestnega vstopnega oziroma izstopnega mesta in podatek o povezavi s konkretnim železniškim voznim redom. Vozni red nadomestnega prevoza se hrani v vozilu, s katerim se izvaja nadomestni prevoz potnikov, v pisni oziroma elektronski obliki z možnostjo izpisa. Ta odstavek ne velja v primeru nastopa okoliščin iz petega odstavka tega člena, ki nastopijo v obdobju manj kot 15 dni pred izvajanjem nadomestnega prevoza.

(9)Nadomestni vozni red mora biti javno objavljen najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti na elektronski oziroma digitalni način (svetovni splet, portal, info monitorji itn.), razen v primerih resne nesreče, nesreče ali incidenta oziroma okoliščin iz petega odstavka tega člena, ki nastopijo v obdobju manj kot 15 dni pred izvajanjem nadomestnega prevoza.

(1)Železniški promet poteka po vnaprej določenem voznem redu omrežja, ki ga izdela in uveljavi upravljavec in se mora po njem ravnati.

(2)Vozni red za redni promet potniških vlakov, ki so del gospodarske javne službe, mora biti javno objavljen na primeren način (npr. v papirnati obliki, na svetovnem spletu, portalu, info monitorjih itn.) najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti.

(3)Pri izdelavi voznega reda omrežja morajo biti upoštevane zmogljivosti infrastrukture in omejitve, ki vplivajo na vozni red posameznega vlaka.

(4)Prevoznik se mora ravnati po voznem redu omrežja iz prvega odstavka tega člena.

(1)Med stavko morajo železniški delavci v skladu s predpisi o varnosti železniškega prometa, zagotavljati minimalni obseg prevoznih storitev v železniškem prometu, s katerim se zagotavlja varnost ljudi in premoženja in so nenadomestljiv pogoj za delo pravnih in fizičnih oseb ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. S kolektivno pogodbo za dejavnost železniškega prometa in z dogovorom, sklenjenim na njeni podlagi, se določijo elementi za izdelavo voznega reda ter način dela med stavko.

(2)Med stavko morajo delavci opravljati tudi prevozne storitve v železniškem prometu za obrambo, zaščito in reševanje oziroma dela, ki so potrebna, da se med naravno in drugo nesrečo rešijo človeška življenja in premoženje.

(3)Stavka, ki se izvaja skladno s predpisi, kolektivno pogodbo in na njeni podlagi sklenjenim dogovorom, se ne šteje za posebne razmere v gospodarstvu v smislu 8. člena tega zakona.

(1)Ob posebnih razmerah, ki jih ugotovi vlada (naravne in druge nesreče, motnje v gospodarstvu ipd.), lahko ta določi prednostne prevozne storitve v železniškem prometu.

(2)Vlada lahko pooblasti ministra, pristojnega za promet, da v primerih iz prejšnjega odstavka določi vlake, ki morajo voziti, in delo, ki mora biti v zvezi s tem opravljeno, pri čemer mora ob naravnih in drugih nesrečah upoštevati odločitve organov, ki vodijo zaščito, reševanje in pomoč.

(3)V vojnem ali izrednem stanju lahko minister, pristojen za promet, določi način dela pri prevoznikih in tistih pravnih osebah, ki opravljajo gospodarsko javno službo v železniškem prometu.

(1)Javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.

(2)Javna železniška infrastruktura je grajeno javno dobro v lasti države in se uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(3)Železniški promet na javni železniški infrastrukturi se odvija pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo varnost železniškega prometa. Prevozne storitve v železniškem prometu morajo biti opravljene skladno s predpisi, ki urejajo javni prevoz potnikov in blaga.

(4)Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je na javni železniški infrastrukturi v progovnem pasu in na drugih nepremičninah iz 7. točke prvega odstavka 11.b člena tega zakona mogoče pridobiti stvarno služnost, služnost prehoda ali stavbno pravico na podlagi pravnega posla za gradnjo ter pravico do uporabe na podlagi zakupa ali najema pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo železniški promet in varnost v njem. Stvarno služnost ali stavbno pravico na podlagi pravnega posla je mogoče pridobiti za napeljavo cevovodov, energetskih in komunikacijskih vodov ter namestitev naprav za fiksne in mobilne elektronske komunikacije ter drugih podobnih naprav in objektov v javnem interesu ter za gradnjo drugih objektov in naprav, če se s tem ne posega v rabo javne železniške infrastrukture, kakršna je določena s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Na javni železniški infrastrukturi izven progovnega pasu in na nepremičninah iz 8. točke prvega odstavka 11.b člena tega zakona je mogoče pridobiti stvarno služnost ali stavbno pravico na podlagi pravnega posla za napeljavo cevovodov, energetskih in komunikacijskih vodov ter namestitev naprav za fiksne in mobilne elektronske komunikacije ter drugih podobnih naprav in objektov v javnem interesu ter za gradnjo drugih objektov in naprav, če se s tem ne posega v rabo javne železniške infrastrukture, kakršna je določena s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, služnost prehoda ter pravico do uporabe na podlagi zakupa ali najema pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo železniški promet in varnost v njem.

(5)Pogodbe o ustanovitvi služnosti, ustanovitvi stavbne pravice in zakupno ali najemno pogodbo sklepa z uporabnikom upravljavec na podlagi pogodbe iz prvega odstavka 11.a člena tega zakona.

(6)Država lahko zaradi javne koristi del javne železniške infrastrukture izroči v uporabo lokalni skupnosti, ki to javno infrastrukturo potrebuje za zadovoljevanje potreb prebivalcev svojega območja po javnem prevozu ali zadovoljevanje potreb svojega gospodarstva, ki ga prevoznik noče ali ne more zagotoviti. Javna železniška infrastruktura v tem primeru ostane državna last, država in lokalna skupnost pa s pogodbo, ki jo v posameznem primeru v imenu države na podlagi pooblastila vlade sklene upravljavec, uredita medsebojna razmerja zlasti v zvezi z vzdrževanjem javne železniške infrastrukture in vodenjem prometa na njej ter zagotavljanjem prometne varnosti.

(1)Sestavni deli javne železniške infrastrukture so: - zemljišča, na katerih je zgrajena javna železniška infrastruktura in zemljišča, ki so namenjena njeni funkcionalni rabi; - tiri in progovno telo, vključno s povezovalnimi tiri, nasipi, useki, drenažami, odvodnimi jarki in kanali, obložnimi zidovi, nasadi za zaščito pobočij itd.; - zgornji ustroj zlasti tirnice, vodilne tirnice, pragovi, vezni in pritrdilni material, greda, vključno s tamponskim slojem, kretnice, križišča, obračalnice in prenosnice (razen tistih, ki so izključno namenjene lokomotivam); - potniški peroni; - tovorne klančine, vključno s tistimi na tovornih terminalih, dostopne poti, zidne ograje, žive meje, palisade, protipožarni pasovi, naprave za ogrevanje kretnic, snegolovi; - grajeni objekti, zlasti mostovi, prepusti, nadhodi, predori, galerije, podporni in oporni zidovi ter objekti za zaščito pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne naprave; - nivojski prehodi, vključno z napravami za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu in protihrupne ograje; - parkirišča in dostopne poti za potnike in dovoz blaga; - signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave na odprti progi, na železniških in ranžirnih postajah, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave, tirne zavore; - električna razsvetljava za zagotavljanje upravljanja prometa in varnosti; - naprave za pretvorbo in prenos električne energije kot pogonske energije za vleko vlakov, zlasti elektro-napajalne postaje, energetski vodi od elektro-napajalnih postaj do voznega omrežja, vozno omrežje z nosilno konstrukcijo; - objekti, ki se uporabljajo za vzdrževanje, obratovanje oziroma obnavljanje javne železniške infrastrukture.

(2)Sestavni deli javne železniške infrastrukture niso popravljalni tiri (tiri za popravilo železniških vozil in odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov), tiri v lokomotivskih depojih, garažni tiri in stranski tiri v zasebni lasti.

(1)Vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture je obvezna gospodarska javna služba.

(2)Gospodarsko javno službo iz prejšnjega odstavka opravlja upravljavec na podlagi pogodbe o opravljanju gospodarske javne službe. Pogodba mora vsebovati elemente iz Priloge V Direktive 2012/34/EU, sklene pa se za obdobje najmanj petih let. O vsebini pogodbe in strukturi plačil, ki so namenjena za financiranje upravljavca, se dogovor sklene vnaprej za celotno pogodbeno obdobje.

(3)Vzdrževanje javne železniške infrastrukture obsega predvsem izvajanje oziroma organiziranje: - vzdrževalnih del, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost; - vzdrževalnih del na železniških postajah in postajališčih; - nadzora nad stanjem javne železniške infrastrukture; - zagotovitve vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah; - vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja informacijskega sistema, registra infrastrukture in evidenc ter drugih podatkov o javni železniški infrastrukturi in njihovo posredovanje na zahtevo ministrstva oziroma organa v sestavi ministrstva; - meritev posameznih parametrov ali delov sistema; - faznih tehničnih pregledov; - sodelovanja upravljavca pri zakoličbi in pripravi delovišča; - vzdrževalnih del na javni železniški infrastrukturi v obsegu, ki ga določa letni načrt vzdrževanja; - zamenjav v okviru vzdrževanja v skladu z 59. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21).

(4)Obratovanje javne železniške infrastrukture obsega predvsem: - dodeljevanje vlakovnih poti; - določanje višine uporabnine, zaračunavanje in pobiranje uporabnine; - upravljanje prometa vlakov in zagotavljanje obratovanja javne železniške infrastrukture; - izdelavo, sprejem, uveljavitev in objavo voznega reda omrežja; - opravljanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih; - nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu; - obveščanje varnostnega organa o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo, in obveščanje varnostnega organa in inšpektorata, pristojnega za železniški promet, o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu.

(5)Obnavljanje javne železniške infrastrukture obsega predvsem: - pripravo predloga načrta obnov; - izvajanje oziroma organiziranje obnov.

(6)Vlada z uredbo določi način opravljanja gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena in z upravljavcem sklene pogodbo iz drugega odstavka tega člena.

(7)Upravljavec vzpostavi, vodi in vzdržuje informacijski sistem obnavljanja javne železniške infrastrukture, ki je sestavni del informacijskega sistema in vsebuje podatke ter dokumentacijo o vseh fazah obnov, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje obnov in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema. Upravljavec vodi tudi evidenco podatkov o izdatkih za obnavljanje javne železniške infrastrukture.

(8)V primeru motenj v železniškem prometu upravljavec prevoznikom zagotavlja ustrezne in pravočasne informacije. Če prevoznikom odobri dodaten dostop do upravljanja prometa, to stori pod enakimi, vnaprej določenimi in objavljenimi pogoji.

(9)Vsebino in način vodenja informacijskega sistema iz tretjega in sedmega odstavka tega člena natančneje določi minister.

(1)Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo izvaja upravljavec na podlagi pogodbe, ki jo sklene z vlado.

(2)Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo obsega predvsem:

- (črtana); - zagotavljanje podatkov in informacij za pripravo strokovnih podlag za investicije na javni železniški infrastrukturi; - pripravo strokovnih podlag za nove projekte, povezane z izvajanjem nalog upravljavca iz tega člena in 11. ter 11.b člena tega zakona; - sklepanje pravnih poslov povezanih z gospodarjenjem z javno železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena.

(3)Za gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, v delu, ki se nanaša na načela in postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države.

(1)Upravljavec poleg nalog iz 11. in 11.a člena tega zakona opravlja še naslednje naloge: 1. nadzor nad izvajanjem vseh del na obstoječi javni železniški infrastrukturi zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa; 2. izdaja mnenj za posege v progovni in varovalni progovni pas v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa; 3. izdelava in objava programa omrežja; 4. zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti; 5. zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa; 6. upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji in stanovanji v lasti Republike Slovenije, ki so v postajnih poslopjih; 7. upravljanje z nepremičninami v progovnem pasu, ki so v lasti države in niso javna železniška infrastruktura iz prvega odstavka 10. člena tega zakona, razen z nepremičninami, ki so na podlagi drugih predpisov v upravljanju drugih upravljavcev stvarnega premoženja države; 8. upravljanje nepremičnin na železniškem območju, ki so v lasti države in jih na podlagi drugih predpisov ne upravljajo drugi upravljavci stvarnega premoženja države; 9. gospodarjenje z nepremičninami, na katerih lastninsko pravico država pridobi za namen gradnje JŽI, na način, določen s pogodbo iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.

(2)Upravljavec opravlja naloge iz tega člena in naloge iz 11.a člena tega zakona na podlagi pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.

(1)Če upravljavec opravlja svojo dejavnost znotraj vertikalno integriranega podjetja, jo opravlja kot samostojen gospodarski subjekt.

(2)Naloge upravljavca izvaja odvisna družba družbe Slovenske železnice, d. o. o.

(3)Upravljavec ima svoj tričlanski nadzorni svet. Člane nadzornega sveta, ki niso predstavniki delavcev, imenuje vlada, od tega enega člana na predlog ustanovitelja.

(4)Zaradi preprečevanja nasprotja interesov člani nadzornega sveta upravljavca in člani poslovodstva upravljavca ne smejo biti imenovani v organe vodenja in nadzora drugih odvisnih družb obvladujoče družbe, ki opravljajo prevozne storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, niti ne smejo biti zaposleni kot vodilni delavci v kateri od teh družb. Prav tako člani poslovodstva upravljavca ne smejo biti imenovani v organ nadzora obvladujoče družbe. V organe vodenja in nadzora upravljavca ne morejo biti imenovane osebe, ki so bili člani organa vodenja ali nadzora obvladujoče družbe ali družbe, ki opravlja prevozne storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, najmanj eno leto po koncu mandata v organu družbe. V nadzorni svet upravljavca je lahko imenovanih le toliko zaposlenih obvladujoče družbe oziroma odvisnih družb obvladujoče družbe, da ti ob upoštevanju minimalnega dovoljenega kvoruma pri glasovanju ne dosežejo večine. V nadzorni svet ne smejo biti imenovani zaposleni iz družb, ki opravljajo prevozne storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.

(5)Nadzorni svet upravljavca preverja pravilnost izvajanja finančne preglednosti in pravila ločenosti ter varnega in varovanega dostopa do informacijskega sistema.

(6)Sestava nadzornega sveta upravljavca in natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani nadzornega sveta, se določijo v aktu o ustanovitvi upravljavca.

(7)Če ne pride do nasprotja interesov in je zagotovljena zaupnost informacij, ki so poslovna skrivnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, lahko upravljavec za določena dela, ki niso povezana z dodeljevanjem vlakovnih poti in določanjem uporabnine, sklene pogodbo s katerokoli pravno ali fizično osebo, pri čemer ohrani pravico do sprejemanja pomembnih odločitev o teh delih. Upravljavec lahko s prevozniki sklepa pogodbe o sodelovanju, da zagotovi strankam pogodbe koristi, na primer manjše stroške ali boljše delovanje dela omrežja, na katerega se nanaša pogodba. Nadzor nad sklepanjem in izvajanjem pogodb s prevozniki iz prejšnjega stavka opravlja regulatorni organ, ki lahko v utemeljenih primerih predlaga prekinitev pogodbe.

(8)Upravljavec, člani poslovodstva in člani nadzornega sveta upravljavca ne smejo imeti nobenih neposrednih ali posrednih poslovnih deležev v katerikoli odvisni družbi družbe Slovenske železnice, d. o. o., ki opravlja prevozne storitve v notranjem in mednarodnem železniškem prometu. Člani poslovodstva in vodilni delavci upravljavca, ki odločajo o bistvenih funkcijah upravljanja infrastrukture, ne smejo prejeti nobenih plačil, vezanih na uspešno poslovanje nobenega drugega pravnega subjekta vertikalno integriranega podjetja, ali plačil, povezanih s finančno uspešnostjo posameznih prevoznikov v železniškem prometu.

(9)Upravljavec mora zagotoviti omejenost dostopa do informacij, ki se nanašajo na dodeljevanje vlakovnih poti, zaračunavanje uporabnine, izdelavo voznega reda omrežja in upravljanje prometa, če ima skupen informacijski sistem z drugimi subjekti znotraj vertikalno povezanega podjetja. Dostop do teh informacij je omogočen le pooblaščenemu osebju upravljavca in jih ni dovoljeno pošiljati drugim subjektom v vertikalno povezanem podjetju.

(10)Upravljavec in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo morata prek odbora iz trinajstega odstavka tega člena pred sprejetjem poslovnega načrta upravljavca prosilcem, na prošnjo pa tudi potencialnim prosilcem, omogočiti dostop do ustreznih informacij o njegovi vsebini in možnost, da mu sporočijo svoje mnenje v zvezi s pogoji za dostop do javne železniške infrastrukture, za njeno uporabo in v zvezi z njenimi značilnostmi, zagotavljanjem in razvojem. Upravljavec mora mnenja prosilcev pri pripravi dolgoročnega načrta vzdrževanja in obnavljanja v največji možni meri upoštevati, vzdrževanje pa mora načrtovati nediskriminatorno.

(11)Upravljavec mora vsaj en mesec pred podpisom pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona na svoji spletni strani objaviti osnutek pogodbe ali vsaj bistvene elemente pogodbe tako, da lahko prosilci pred podpisom podajo svoje mnenje. Upravljavec mora sklenjeno pogodbo objaviti na svoji spletni strani najpozneje v enem mesecu po sklenitvi.

(12)Vlada z ustreznim načinom financiranja nalog upravljavca po pogodbi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona zagotovi, da izkaz uspeha upravljavca infrastrukture, pod normalnimi pogoji poslovanja in v primernem obdobju, ki ni daljše od petih let, vsaj uravnoteži prihodke upravljavca iz uporabnine, presežkov iz drugih komercialnih dejavnosti, nepovratnih prihodkov iz zasebnih virov in proračunskih sredstev, vključno s predplačili države, kadar je to v skladu z zakonodajo, ki ureja področje javnih financ, z odhodki upravljavca za opravljanje njegove dejavnosti. Vlada lahko od upravljavca zahteva, da v primeru, ko je železniški promet konkurenčen drugim načinom prometa, uravnoteži svoje prihodke in odhodke s prihodki iz uporabnine brez financiranja iz državnega proračuna. S tem odstavkom se ne posega v določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, in drugih predpisov, ki urejajo poslovne knjige in letno poročilo upravljavca.

(13)Upravljavec mora z organom, pristojnim za vodenje investicij, prevozniki in prosilci vzpostaviti stalen odbor za usklajevanje potreb na področju železniške infrastrukture. Upravljavec lahko k sodelovanju v odbor povabi predstavnike uporabnikov storitev železniškega prometa in predstavnike lokalnih skupnosti. Regulatorni organ lahko v odboru sodeluje kot opazovalec. Upravljavec mora zagotoviti, da se v odboru usklajujejo naslednje vsebine: - potrebe prosilcev glede vzdrževanja in razvoja zmogljivosti železniške infrastrukture; - vsebina k uporabnikom naravnanih ciljev uspešnosti upravljavca, določenih v pogodbi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona in spodbud upravljavcu iz prvega odstavka 15.f člena tega zakona in njihovo izvajanje; - vsebina in izvajanje programa omrežja; - vprašanja intermodalnosti in interoperabilnosti; - vsa druga vprašanja, povezana s pogoji za dostop, uporabo infrastrukture in kakovostjo storitev upravljavca.

(14)Odbor iz prejšnjega odstavka se sestaja najmanj enkrat letno v skladu s smernicami, ki jih pripravi in objavi upravljavec po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi iz prejšnjega odstavka. Upravljavec na svoji spletni strani ažurno objavlja pregled dela odbora. Usklajevanje v tem odboru ne posega v pravico prosilcev do vložitve pritožbe pri regulatornem organu.

(15)Upravljavec se včlani v evropsko mrežo upravljavcev infrastrukture.

(1)Upravljavec lahko nameni prihodke iz opravljanja nalog upravljavca po pogodbi iz drugega odstavka 11. člena tega zakona za financiranje svojega poslovanja.

(2)Bilančni dobiček upravljavca se lahko izplača družbeniku, ki je del vertikalno integriranega podjetja, samo, če izvira iz dejavnosti upravljavca, ki niso predmet pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.

(3)Upravljavec ne sme neposredno ali posredno najemati ali dajati posojil prevoznikom.

(4)Posojila med ostalimi pravnimi subjekti vertikalno integriranega podjetja se lahko najemajo, povrnejo in servisirajo le po tržnih obrestnih merah in pod tržnimi pogoji, ki upoštevajo profil tveganja posameznega subjekta.

(5)Upravljavec lahko na podlagi pogodbe izvršene storitve pravnih subjektov vertikalno integriranega podjetja plača po tržni ceni oziroma po ceni, ki odražajo seštevek proizvodnih stroškov in primerno stopnjo dobička.

(6)Dolgovi upravljavca se vodijo v njegovih poslovnih knjigah in se servisirajo ločeno od dolgov pravnih subjektov vertikalno integriranega podjetja.

(7)Upravljavec mora zagotoviti izdelavo in objavo ločenih izkazov in bilanc stanja, s katerimi zagotavlja izpolnjevanje določb tega člena in prvega odstavka 22.a člena tega zakona.

(8)Upravljavec mora voditi podrobno evidenco o vseh poslovnih in finančnih razmerjih s pravnimi subjekti vertikalno integriranega podjetja.

(1)Delu javne železniške infrastrukture se lahko odvzame status grajenega javnega dobra le, če ni več potreben za razvoj in odvijanje javnega železniškega prometa ter opravljanje prevoznih storitev v javnem železniškem prometu.

(2)Če je delu javne železniške infrastrukture odvzet status grajenega javnega dobra, odloča o njegovi namembnosti vlada.

(1)Cilji in naloge strategije razvoja javne železniške infrastrukture in vzdrževanja javne železniške infrastrukture se po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi natančneje določijo v okviru državne celostne prometne strategije (v nadaljnjem besedilu: DCPS), sprejete na podlagi zakona, ki ureja celostno prometno načrtovanje.

(2)Z DCPS se v zvezi z investicijami v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanjem javne železniške infrastrukture podrobneje določijo vrstni red prednostnih nalog investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničevanja posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na prometno-političnih in razvojnih ciljih ob upoštevanju objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih merilih.

(3)Na podlagi DCPS upravljavec, gospodarska družba iz 13.a člena tega zakona in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo izdelajo predlog načrta vlaganj v železniško infrastrukturo, ki ga ministrstvo združi z načrti vlaganj v drugo prometno infrastrukturo in ga uskladi z ministrstvom, pristojnim za prometno politiko.

(4)Naloge Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo so: - opravljanje nalog razvoja javne železniške infrastrukture; - opravljanje strokovno tehničnih, organizacijskih, razvojnih in upravnih nalog s področja gradenj in nadgradenj javne železniške infrastrukture; - financiranje obveznih gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa, - priprava pogodb za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa; - preverjanje porabe sredstev, ki jih Republika Slovenija zagotavlja za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa; - priprava pogodb za gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo in izvajanje drugih nalog upravljavca skladno s tem zakonom in financiranje izvajanja navedenih nalog; - preverjanje upravljavca glede sklepanja in financiranja pogodb za gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo in izvajanje drugih nalog upravljavca, določenih v 11.b člena tega zakona; - preverjanje izvajanja postopkov upravljavca pri uveljavljanju odškodnin iz naslova zavarovanja javne železniške infrastrukture; - preverjanje izvedbe postopkov upravljavca v primeru izrednih dogodkov s finančnimi posledicami na javni železniški infrastrukturi; - preverjanje izvedbe postopkov upravljavca s finančnimi posledicami v skladu s sklenjenimi pogodbami, financiranimi iz proračuna; - strokovni nadzor nad porabo sredstev glede izvajanja določb iz pete alinee tretjega odstavka 11. člena tega zakona in nad omejenim dostopom iz devetega odstavka 11.c člena tega zakona; - sodelovanje pri izdaji mnenj za posege v progovni in varovalni progovni pas v skladu s strateškimi razvojnimi načrti države (na primer DPN, OPN); - sodelovanje pri izdaji mnenj o sklenitvi pogodbe o ustanovitvi služnosti, ustanovitvi stavbne pravice in zakupne ali najemne pogodbe.

(5)Inženiring v javno železniško infrastrukturo, potreben za izvajanje DCPS, obsega zlasti: - pripravo, organiziranje in koordinacijo investicij v vseh fazah investicijskega procesa; - organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije.

(1)Investitor izvaja posamezne naloge priprave in vodenja investicij, izvajanja projektov ter nadzora in inženiringa z oddajo javnih naročil prednostno gospodarski družbi v izključni državni lasti v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.

(2)Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo vzpostavi in vodi informacijski sistem vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo, ki vsebuje podatke in dokumentacijo o vseh fazah investicij, pri tem pa mora ministrstvu zagotoviti možnost neposrednega vpogleda v stanje investicij in dokumentacijo, ki se vodi v okviru informacijskega sistema. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo mora ministrstvu, pristojnemu za prometno politiko, sproti zagotavljati vse vsebinske, finančne in lokacijske podatke o investicijah v javno železniško infrastrukturo in njihovo povezavo z ukrepi DCPS.

(3)Minister natančneje določi vsebino in način vodenja informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka.

(1)Gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture, predvidena s strategijo razvoja, se lahko zagotovi tudi v obliki javno-zasebnega partnerstva ali s podelitvijo koncesije za gradnje v skladu z določili področne zakonodaje in tega zakona. Pod enakimi pogoji mora biti zagotovljen prost dostop do železniške infrastrukture in stopnja varnosti železniškega prometa, kot velja za obstoječo javno železniško infrastrukturo, zasebni partner oziroma koncesionar pa mora izpolnjevati pogoje iz 11.c in 11.č člena tega zakona, če opravlja svojo dejavnost znotraj vertikalno integriranega podjetja.

(2)V javno-zasebnem partnerstvu ali v primeru podelitve koncesije za gradnje, pri čemer je predmet nadgradnja obstoječega železniškega omrežja ali gradnja nove proge, se zagotovi funkcija upravljavca javne železniške infrastrukture tako, da zasebni partner oziroma koncesionar v obdobju trajanja javno-zasebnega partnerstva oziroma koncesije prevzame odgovornost za opravljanje nalog upravljavca, za poslovne učinke gospodarjenja in za poslovno tveganje v zvezi s predmetom koncesije.

(3)Vlada v aktu o javno-zasebnem partnerstvu oziroma koncesijskem aktu na predlog ministrstva določi predmet javno-zasebnega partnerstva oziroma koncesije, uredi pravice in obveznosti zasebnega partnerja oziroma koncesionarja ter določi predvideni način financiranja in druga finančna razmerja.

(1)Prevoznik lahko opravlja vožnjo na javni železniški infrastrukturi, če je njemu ali drugemu prosilcu, za katerega opravlja prevoz, dodeljena vlakovna pot.

(2)Pravice do uporabe vlakovne poti, ki je dodeljena prosilcu, ni dovoljeno prenesti na drugega prevoznika ali jo uporabiti za drugo storitev.

(3)V kolikor prevoznik trguje z vlakovno potjo v nasprotju s prejšnjim odstavkom, ga upravljavec izključi iz postopka dodeljevanja vlakovnih poti za veljavno in novo voznoredno obdobje.

(4)Če prevoznik uporablja vlakovno pot, ki je bila dodeljena prosilcu, ki ni prevoznik, za izvajanje njegove poslovne dejavnosti, se to ne šteje za prenos pravice uporabe.

(5)Upravljavec lahko dodeli vlakovno pot prosilcu, ki nima sedeža v državi članici Evropske unije, če je zagotovljena vzajemnost pogojev in postopkov dodeljevanja vlakovnih poti z državo, kjer je registriran prosilec.

(6)Prosilec mora vložiti popolno vlogo za dodelitev vlakovne poti, ki bo dodeljena za novo voznoredno obdobje, najpozneje do drugega ponedeljka v mesecu aprilu tekočega leta. To ne velja za vlakovne poti za določen namen, ki se dodeljujejo sproti glede na vloge prevoznikov in glede na proste zmogljivosti javne železniške infrastrukture. Upravljavec mora o vlogi za dodelitev vlakovne poti, ki jo je prejel od prosilca ali mu jo je poslal pristojni organ države, na ozemlju katere je izhodiščna točka določene prevozne storitve v železniškem prometu, odločiti najpozneje do drugega ponedeljka v mesecu oktobru tekočega leta, o zahtevi za dodelitev vlakovne poti za določen namen pa mora odločiti najpozneje v petih dneh od prejema popolne vloge. V postopku dodeljevanja vlakovne poti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odločitev upravljavca lahko prosilec vloži pritožbo na regulatorni organ. Pritožba zoper odločitev upravljavca ne zadrži izvršitve. Vlogo, ki je bila zavrnjena zaradi nezadostnih infrastrukturnih zmogljivosti, prosilec lahko ponovno vloži za eno od naslednjih prilagoditev voznega reda omrežja. Zainteresiranim strankam morajo biti na voljo datumi teh prilagoditev. Upravljavec praviloma dodeljuje vlakovne poti enkrat letno ob pripravi novega voznega reda omrežja za novo voznoredno obdobje.

(7)Vloga za dodelitev vlakovnih poti iz prejšnjega odstavka se vloži po elektronski poti v spletno aplikacijo upravljavca. Dostop do uporabe spletne aplikacije se omogoči na podlagi pisne vloge prosilca upravljavcu, ki uporabniku dodeli uporabniško ime in geslo. Upravljavec odloči o dodelitvi vlakovne poti v spletni aplikaciji. Odločitev se šteje za vročeno prosilcu, ko je vnesena v spletno aplikacijo. Za postopek dodeljevanja vlakovnih poti se upravna taksa ne zaračuna. Vlakovne poti na železniških tovornih koridorjih, vzpostavljenih na podlagi Uredbe 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL L št 276 z dne 20. 10. 2010, str. 22), se dodeljujejo v skladu s to uredbo.

(8)Pri dodeljevanju vlakovne poti mora upravljavec upoštevati naslednje kriterije: - obseg storitev; - čim večjo izkoriščenost javne železniške infrastrukture; - obseg dodatnih storitev, ki jih bo potreboval prevoznik; - ponujena jamstva za dobro izvedbo prevoznih storitev v železniškem prometu na zaprošeni vlakovni poti; - druge elemente, ki vplivajo na gospodarno upravljanje javne železniške infrastrukture.

(9)Prevoznik, ki mu je dodeljena vlakovna pot, mora opravljati prevoz v javnem železniškem prometu skladno s predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu. S pogodbo prevoznik in upravljavec natančneje uredita medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem tehničnih in drugih pogojev varnosti železniškega prometa. Določbe pogodb, ki jih sklepa upravljavec s prevozniki, morajo biti nediskriminatorne.

(10)Upravljavec lahko zlasti v primeru preobremenjene infrastrukture ukine vlakovno pot, ki jo prevoznik uporablja najmanj en mesec v manjšem obsegu, kot ga določa program omrežja, razen če se to zgodi zaradi neekonomskih razlogov, na katere prevoznik nima vpliva.

(11)Vlada podrobneje predpiše način dodeljevanja vlakovnih poti ter način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz osmega odstavka tega člena.

(1)Prosilec, ki namerava zaprositi za dodelitev vlakovne poti, za izvajanje storitev potniškega prometa, mora o tem obvestiti vse pristojne upravljavce in regulatorne organe na predvideni vlakovni poti vsaj 18 mesecev pred začetkom veljavnosti voznega reda omrežja, na katerega se zaprosilo za dodelitev vlakovne poti nanaša.

(2)Da bi lahko regulatorni organ ocenil, kakšni so morebitni ekonomski učinki na obstoječe pogodbe o izvajanju obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v železniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: javna služba), najpozneje v desetih dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka, obvesti o tem vse organe, ki so dodelili pravico za izvajanje javne službe, vse druge organe, ki imajo pravico omejiti dostop do infrastrukture po tem zakonu in vse prevoznike, ki izvajajo javno službo na predvideni vlakovni poti.

(1)Prevozniki Evropske unije imajo pod pravičnimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji z namenom opravljanja vseh vrst železniškega tovornega prometa. Ta pravica vključuje dostop do infrastrukture, ki povezuje pristanišča in druge objekte za izvajanje železniških storitev iz 2. točke Priloge II Direktive 2012/34/EU, ter do infrastrukture, ki jo uporablja ali bi jo lahko uporabljal več kot en končni porabnik.

(2)Upravljavec vsem prevoznikom Evropske unije na nediskriminatoren način zagotavlja minimalni paket dostopa do infrastrukture, določen v tretjem odstavku 15.d člena tega zakona.

(3)Prevozniki Evropske unije imajo pod pravičnimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, z namenom izvajanja storitev potniškega prometa, pri čemer lahko potniki vstopajo in izstopajo na katerikoli postaji, ki je odprta za vstop oziroma izstop potnikov. Ta pravica vključuje dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte za izvajanje železniških storitev iz 2. točke Priloge II Direktive 2012/34/EU.

(4)Infrastrukturna zmogljivost se šteje za razpoložljivo za izvajanje vseh vrst prevoznih storitev, ki so v skladu s tehničnimi in drugimi značilnostmi posamezne proge, na kateri se želi pridobiti vlakovno pot.

(5)Kadar obstajajo ustrezne nadomestne vlakovne poti, lahko upravljavec po posvetovanju z zainteresiranimi strankami določi, da se določene infrastrukturne zmogljivosti (proge) uporabijo praviloma samo za določene vrste prometa. V tem primeru upravljavec pri dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti da tej vrsti prometa prednost. Posebna infrastruktura, določena v tem odstavku, se uporablja tudi za druge vrste prometa, če so zmogljivosti na voljo in je vozni park v skladu s tehničnimi značilnostmi, potrebnimi za delovanje na tej progi.

(6)Kadar se določi posebna infrastruktura v skladu s prejšnjim odstavkom, se to navede v programu omrežja.

(1)Če je na delu javne železniške infrastrukture že podeljena pravica izvajanja javne službe in bi pravica prevoznikov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ogrozila gospodarsko ravnotežje pogodbe za izvajanje javne službe, se ta pravica lahko omeji.

(2)O tem, ali bi gospodarsko ravnotežje lahko bilo ogroženo, odloči regulatorni organ. Njegova odločitev temelji na podlagi objektivne ekonomske analize in vnaprej določenih meril, ki jih določi in javno objavi regulatorni organ.

(3)Odločitev regulatornega organa iz prejšnjega odstavka lahko v enem mesecu po prejemu informacije o načrtovani storitvi potniškega prometa iz 15.a člena tega zakona zahtevajo: - pristojni organ, ki je podelil pravico za opravljanje javne službe; - upravljavec; - prevoznik, ki izvaja javno službo; - katerikoli drug organ, ki ima po tem zakonu pravico omejiti dostop.

(4)Subjekti iz prejšnjega odstavka regulatornemu organu posredujejo vse informacije, potrebne za njegovo odločitev. Regulatorni organ preuči prejete informacije in se lahko o njih posvetuje z vsemi vpletenimi stranmi. Regulatorni organ izda odločbo v 60 dneh od prejema vseh potrebnih informacij. Če odloči, da bi načrtovana storitev potniškega prometa iz 15.a člena tega zakona ogrozila gospodarsko ravnotežje pogodbe za izvajanje javne službe, v odločbi navede tudi možne spremembe te storitve, ki bi zagotovile, da so izpolnjeni pogoji za odobritev pravice dostopa iz tretjega odstavka 15.b člena tega zakona.

(5)Ob izpolnitvi pogojev, ki jih določi regulatorni organ v odločbi iz prejšnjega odstavka, lahko subjekti iz tretjega odstavka tega člena in prevoznik, ki je zaprosil za dostop do javne železniške infrastrukture, od regulatornega organa v enem mesecu od prejema njegovega obvestila o izpolnitvi pogojev iz odločbe, zahtevajo ponovno preučitev odločitve.

(1)V kolikor se dostop do javne železniške infrastrukture ne omeji v skladu s prejšnjim členom, se lahko prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v notranjem ali mednarodnem prometu med vsaj dvema postajama na območju Republike Slovenije in se ne izvaja v okviru javne službe, naloži posebno dajatev.

(2)Dajatev iz prejšnjega odstavka mora biti enaka za vse prevoznike ne glede na to, ali izvajajo notranji ali mednarodni prevoz potnikov. Dajatev je nadomestilo za izgubo dohodka pri izvajanju javne službe in je namenjeno izvajanju javne službe. Ta dajatev ne sme presegati stroškov, ki so nastali z izvajanjem javne službe, ob upoštevanju ustreznih prihodkov in razumnega dobička.

(3)Pri določitvi dajatve iz tega člena se mora upoštevati predpise Evropske unije in načela pravičnosti, preglednosti, nediskriminacije in sorazmernosti, predvsem med povprečno ceno storitve potniku in višino dajatve. Celoten znesek dajatve ne sme ogroziti ekonomske izvedljivosti storitve, za katero se dajatev določi.

(4)Podatke o dajatvah iz tega člena, ki omogočajo sledljivost izvora dajatev in njihove uporabe, vodi ministrstvo. Te podatke na zahtevo posreduje Komisiji Evropske unije.

(5)V primeru iz prvega odstavka tega člena dajatev določi Vlada Republike Slovenije.

(1)Za uporabo javne železniške infrastrukture prevoznik plačuje upravljavcu uporabnino, ki je enakovredna in nediskriminatorna za prevoznike v železniškem prometu, ki opravljajo enakovredne prevozne storitve na podobnem delu trga. Uporabnina je namenjena kritju stroškov opravljanja dejavnosti upravljavca.

(2)Uporabnina za minimalni paket storitev dostopa do javne železniške infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena in za dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte iz četrtega odstavka tega člena mora biti enaka stroškom, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve železniškega prevoza.

(3)Minimalni paket storitev dostopa do javne železniške infrastrukture obsega: - obravnavo prošenj za dodelitev železniških infrastrukturnih zmogljivosti; - pravico do uporabe dodeljenih zmogljivosti; - uporabo železniške infrastrukture, vključno s kretnicami in tirnimi zvezami; - vodenje- upravljanje in signalizacijo z urejanjem, odpravo ter sporočanjem in zagotavljanjem informacij o vožnjah vlakov; - uporabo napajalnega sistema za električno vleko, kjer je na voljo; - vse druge informacije, potrebne za izvajanje ali opravljanje prevoznih storitev, za katere so bile zmogljivosti dodeljene.

(4)Objekti za izvajanje železniških storitev do katerih je potrebno omogočiti dostop so: - potniške postaje, njihova poslopja in druge naprave, vključno s prikazovalniki potovalnih informacij in primernimi prostori za izdajo vozovnic; - tovorni terminali; - ranžirne postaje in naprave za sestavo vlakov, vključno z napravami za ranžiranje; - odstavni tiri; - naprave za vzdrževanje, z izjemo večjih vzdrževalnih naprav, namenjenih za hitre vlake ali druge vrste voznega parka, ki potrebujejo posebne naprave; - druge tehnične naprave, vključno z napravami za čiščenje in pranje; - naprave v morskih pristaniščih in pristaniščih v notranjosti držav, povezane z železniškimi dejavnostmi; - naprave za podporo; - naprave za oskrbo z gorivom in oskrba z gorivom, za katere se uporabnina na računih prikaže ločeno.

(5)Uporabnina za minimalni paket storitev dostopa do javne železniške infrastrukture iz tretjega odstavka tega člena in za dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte iz prejšnjega odstavka se lahko: - poveča za dajatve, ki odražajo nezadostno infrastrukturno zmogljivost na določenem odseku v času preobremenjenosti infrastrukture; - poveča za stroške vplivov železniškega prometa na okolje, vendar samo če se ti stroški zaračunavajo tudi cestnemu tovornemu prometu skladno s pravom EU, pri čemer mora biti zagotovljena sledljivost izvora in zaračunavanja teh stroškov; - poveča za pribitke na podlagi učinkovitih, preglednih in nediskriminatornih načel. Preden se lahko naložijo pribitki, mora upravljavec oceniti njihov pomen na specifične tržne segmente in pri tem morajo biti upoštevani najmanj pari iz točke 1 Priloge VI Direktive 2012/34/EU. Seznam tržnih segmentov se objavi v programu omrežja največ za pet let, ki mora biti spremljan s strani regulatornega organa; - poveča za posebne investicijske projekte ali posebne investicijske projekte, ki so bili dokončani po letu 1988 na podlagi dolgoročnih stroškov takšnih projektov, če ti povečujejo učinkovitost ali stroškovno učinkovitost, in jih drugače ni mogoče ali jih ni bilo mogoče izvesti ter lahko vključuje tudi delitev tveganja, povezanega z novimi naložbami ali; - zmanjša zaradi uporabe železniških koridorjev iz Uredbe Komisije (EU) 2016/919 z dne 27. maja 2016 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemi vodenje- upravljanje in signalizacija železniškega sistema v Evropski uniji (UL L št. 158 z dne 15. 6. 2016, str. 1).

(6)Upravljavec v programu omrežja določi način obračunavanja uporabnine.

(7)Za uporabo objekta za izvajanje železniških storitev se uporabnina plačuje upravljavcu objekta, ki jo uporablja za financiranje svoje dejavnosti.

(8)Upravljavec mora prosilcu zaračunati dajatev za rezervacijo vlakovnih poti, kadar prosilec, ki mu je bila vlakovna pot dodeljena, vlakovne poti ali njenega dela ne uporablja. Merila in način zaračunavanja takšnih dajatev določi upravljavec v programu omrežja.

(9)Vlada predpiše vrednotenje kriterijev za določanje višine uporabnine, varščine, postopek poračunavanja varščine in uporabnine, način plačevanja in evidentiranja vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad plačevanjem ter sankcioniranje neplačevanja uporabnine.

(1)Upravljavec in prosilec lahko skleneta okvirno pogodbo, v kateri določita značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti za obdobje, ki je daljše od veljavnosti voznega reda omrežja. Okvirna pogodba ne določa podrobnosti posamezne infrastrukturne zmogljivosti, ampak je oblikovana tako, da navaja upravičene komercialne potrebe prosilca.

(2)Okvirna pogodba se praviloma sklepa za obdobje petih let in se obnavlja za obdobja, enaka njenemu prvotnemu trajanju. Upravljavec lahko v določenih primerih sklene okvirno pogodbo za daljše ali krajše obdobje. Obdobje, daljše od petih let, je treba utemeljiti z obstojem gospodarskih pogodb, posameznih naložb ali tveganj.

(3)V primeru obsežnih in dolgoročnih naložb v posebno infrastrukturo iz šestega odstavka 15.b člena tega zakona, ki jih prosilec ustrezno utemelji, se lahko sklene okvirna pogodba na tem delu infrastrukture za obdobje do 15 let. Obdobje, daljše od 15 let, je dopustno le v izjemnih primerih, zlasti v primeru obsežnih in dolgoročnih naložb in predvsem, kadar so takšne naložbe vezane na pogodbene obveznosti, vključno z večletnim amortizacijskim načrtom.

(4)Prosilec lahko v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva podrobno opredelitev karakteristik infrastrukturnih zmogljivosti, ki mu bodo zagotovljene v času trajanja okvirne pogodbe, vključno s pogostnostjo, obsegom in kakovostjo vlakovnih poti.

(5)Sklenjena okvirna pogodba ne preprečuje, da bi določeno infrastrukturo uporabljali tudi drugi prosilci ali da bi se uporabljala za druge storitve v železniškem prometu.

(6)Okvirna pogodba mora dopuščati spremembo ali omejitev zapisanih pogodbenih pogojev tako, da se omogoči boljšo uporabo oziroma izkoriščenost javne železniške infrastrukture.

(7)Razen v primerih iz prejšnjega odstavka lahko okvirna pogodba določa odškodnino ali drugo nadomestilo za nasprotno stranko, če se okvirna pogodba sporazumno spremeni ali preneha veljati.

(8)Pred sklenitvijo okvirne pogodbe mora prosilec pridobiti predhodno odobritev regulatornega organa.

(9)V okvirni pogodbi opredeljene prosilčeve potrebe po vlakovnih poteh ne smejo zasesti vseh infrastrukturnih zmogljivosti proge ali progovnega odseka v eni uri. Vlada Republike Slovenije določi minimalni obseg prostih zmogljivosti, ki jih ni mogoče zasesti z okvirnimi pogodbami.

(10)Upravljavec lahko zlasti v primeru preobremenjene infrastrukture zmanjša rezervirane zmogljivosti, ki so se najmanj en mesec uporabljale v manjšem obsegu, kot ga določa program omrežja, razen če se to zgodi zaradi neekonomskih razlogov, na katere prevoznik nima vpliva.

(11)Splošne značilnosti sklenjenih okvirnih pogodb morajo biti ob upoštevanju poslovne tajnosti dostopne vsem zainteresiranim osebam.

(1)Upravljavcu se s pogodbo iz drugega odstavka 11. člena tega zakona določijo spodbude za zniževanje stroškov zagotavljanja infrastrukture in višine uporabnine, kadar upravljavec izboljša varnost, vzdrževanje in infrastrukturne storitve.

(2)Režim učinkovitosti upravljavec objavi v Programu omrežja. Z njim se spodbuja zmanjševanje motenj v železniškem prometu in izboljšuje kakovost železniških storitev. Določijo se tudi kazni za vsa ravnanja, ki motijo delovanje omrežja, in denarna nadomestila v primeru motenj.

Čezmejni sporazumi v železniškem prometu, ki jih sklepa Republika Slovenija, skladno s predpisi, ki urejajo sklepanje mednarodnih pogodb, ne smejo diskriminirati prevoznikov v železniškem prometu. Ministrstvo mora pred sklenitvijo novega ali spreminjanjem obstoječega sporazuma o tem obvestiti Evropsko komisijo, se z njo posvetovati in jo o pogajanjih redno obveščati. Za sklenitev sporazuma mora Republika Slovenija pridobiti soglasje Evropske komisije.

Zaradi spremljanja razvoja trga železniškega prevoza v Evropski uniji ministrstvo v sodelovanju z upravljavcem, regulatornim organom, agencijo in prevozniki letno predloži Evropski komisiji potrebne informacije o uporabi omrežja in razvoju okvirnih pogojev na področju železniškega prometa, zlasti o: - zaračunavanju uporabnin za železniško infrastrukturo; - dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti; - naložbah v železniško infrastrukturo; - spreminjanju cen in kakovosti storitev železniškega prometa; - storitvah železniškega prometa iz 6. člena tega zakona; - izdaji licenc in stopnji odprtosti trga; - ovirah, ki preprečujejo večjo učinkovitost storitev v železniškem prometu; - zaposlovanju in socialnih razmerah v železniškem sektorju, ki se pripravijo po posvetovanj s socialnimi partnerji.

Upravljavec objektov za izvajanje železniških storitev prevoznikom Evropske unije na nediskriminatoren način zagotavlja dostop do objektov, navedenih v četrtem odstavku 15.d člena tega zakona, vključno z dostopom do železniških tirov in storitev, ki se izvajajo v teh objektih. Kadar upravljavca takšnega objekta neposredno ali posredno nadzira organ ali gospodarski subjekt, katerega dejavnost je tudi upravljanje objektov za izvajanje železniških storitev in ima prevladujoč položaj na trgu storitev železniškega prevoza, za katerega se objekt uporablja, mora biti upravljavec tega objekta organiziran tako, da je organizacijsko in glede sprejemanja odločitev neodvisen od tega organa oziroma gospodarskega subjekta. Ta neodvisnost se lahko zagotovi z ustrezno organizacijsko strukturo z ločenimi oddelki v okviru istega pravnega subjekta. Upravljavec in organ oziroma gospodarski subjekt vodita ločene poslovne račune, vključno z ločenimi bilancami, in izkaz uspeha za vse objekte za izvajanje železniških storitev iz četrtega odstavka 15.d člena tega zakona.

(1)Za izvajanje prevoznih storitev mora prevoznik pridobiti licenco. Licenca ne daje pravice dostopa do železniške infrastrukture.

(2)Agencija izda licenco prevozniku, ki ima sedež v Republiki Sloveniji. Za pridobitev licence mora prevoznik izpolnjevati pogoje glede: - dobrega ugleda, - finančne sposobnosti, - strokovne usposobljenosti in - kritja svoje civilnopravne odgovornosti.

(3)Pogoj dobrega ugleda je izpolnjen, če prevoznik, ki zaprosi za licenco, ali član njegovega poslovodstva: - ni bil pravnomočno obsojen na kazen zapora enega leta ali več zaradi storitve kaznivega dejanja, - v zadnjih treh letih ni bil najmanj trikrat pravnomočno kaznovan z globo za prekršek zaradi kršitve predpisov s področja delovnega razmerja in socialne varnosti, varnosti in zdravja pri delu ali carin pri čezmejnem tovornem prevozu in - nad prevoznikom ni začet stečajni postopek.

(4)Zahteve v zvezi s finančno sposobnostjo so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da bo v obdobju 12 mesecev lahko izpolnjeval svoje obveznosti iz naslova dejavnosti, za katero želi pridobiti licenco. Finančna sposobnost se preveri zlasti z letnimi izkazi prevoznika, kadar prevozniki teh listin ne morejo predložiti pa z bilanco stanja. Prevoznik licenčnemu organu predloži vsaj informacije, ki so navedene v Prilogi III Direktive 2012/34/EU, na njegovo zahtevo pa tudi revizijska poročila, dokumente bank, hranilnic, računovodske, revizorske in druge dokumente. Šteje se, da prevoznik ni finančno sposoben, če je v obdobju zadnjega leta pred vložitvijo vloge za izdajo licence najmanj trikrat zamudil s plačili davkov ali plačil za socialno varnost za najmanj 90 dni.

(5)Prevoznik izpolnjuje pogoj strokovne usposobljenosti, če izkaže, da ima oziroma bo imel vzpostavljen sistem vodenja, v katerem bodo sodelovale osebe z znanjem ali izkušnjami za varno in zanesljivo izvajanje dejavnosti, ter nadzora nad postopki in osebjem, ki zagotavljajo varno in zanesljivo izvajanje dejavnosti, katerih vrsta je opredeljena v licenci.

(6)Prevoznik izpolnjuje pogoj kritja svoje civilnopravne odgovornosti, če je zmožen kriti morebitno odškodnino, ki bi jo utrpeli potniki, prtljaga, tovor, pošta ali tretje osebe, zaradi opravljanja njegove dejavnosti tako, da dokaže, da je ustrezno zavarovan za kritje svoje odgovornosti v primeru nesreče ali da predloži druga ustrezna jamstva. Način izpolnjevanja pogoja kritja civilnopravne odgovornosti podrobneje predpiše minister.

(7)Prevozniku se podeli licenca oziroma se podaljša veljavnost začasne licence, če izpolnjuje pogoje za njeno pridobitev. Pogoje za pridobitev licence mora prevoznik izpolnjevati ves čas njene veljavnosti.

(8)Agencija javno objavi postopke za izdajo licenc in o tem obvesti Evropsko komisijo.

(9)Agencija o vlogi za izdajo licence odloči čim prej, vendar najpozneje v treh mesecih od predložitve popolne vloge. Odločitev o izdaji ali zavrnitvi, licenčni organ utemelji in takoj sporoči prevozniku, ki je zaprosil za licenco.

(10)Zoper odločitev agencije ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor.

(11)Prevoznik ne potrebuje licence za izvajanje prevoznih storitev, kadar je njegova poslovna dejavnost izključno omejena na: - železniški potniški promet na samostojni lokalni in regionalni železniški infrastrukturi; - mestni ali primestni železniški potniški promet; - železniški tovorni promet na območju postaje.

(1)V Republiki Sloveniji velja licenca, ki jo izda agencija. Veljajo tudi licence, ki jih izdajajo licenčni organi držav članic Evropske unije.

(2)Licenca velja toliko časa, dokler prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve, ki jih predpisuje ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.

(3)Licenčni organ opravlja redni nadzor nad izpolnjevanjem pogojev iz 16. člena tega zakona najmanj vsakih pet let. Če licenčni organ resno dvomi, ali prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve za podelitev licence, določene v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, lahko kadar koli preveri, ali jih dejansko izpolnjuje. Če ugotovi, da imetnik licence ne izpolnjuje pogojev za njeno pridobitev, licenco začasno ali trajno odvzame. Licenčni organ začasno odvzame licenco, če ugotovi, da imetnik licence ne izpolnjuje pogojev za njeno pridobitev, razen v primeru iz osmega odstavka tega člena. Če imetnik v roku, ki ga določi licenčni organ pri začasnem odvzemu licence, ne more izpolniti vseh pogojev za njeno pridobitev, mu licenčni organ trajno odvzame licenco. V primeru resnega dvoma, da imetnik licence, ki jo je izdal licenčni organ druge države članice Evropske unije, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence, mora licenčni organ o tem nemudoma obvestiti licenčni organ države članice, ki je licenco izdal.

(4)Če je licenca začasno ali trajno odvzeta zaradi neizpolnjevanja finančne sposobnosti iz četrtega odstavka prejšnjega člena, lahko licenčni organ izda začasno licenco pod pogojem, da varnost prometa ni ogrožena. Začasna licenca lahko velja največ šest mesecev od dneva njene izdaje.

(5)Če prevoznik ne izvaja prevoznih storitev v železniškem prometu vsaj šest mesecev ali jih ne začne izvajati šest mesecev od njene podelitve, lahko licenčni organ ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za njeno pridobitev in jo lahko začasno odvzame. Prevoznik lahko v primeru, če začenja dejavnost izvajanja prevoznih storitev v železniškem prometu, zaprosi za določitev daljšega roka. Licenčni organ lahko odobri podaljšanje roka glede na naravo izvajanja storitev.

(6)O statusnih spremembah mora prevoznik najpozneje v osmih dneh po prejemu sklepa registrskega sodišča obvestiti licenčni organ. Licenčni organ, če gre za združitev ali prevzem, lahko odloči, da mora prevoznik ponovno zaprositi za licenco. Od vložitve ponovnega zaprosila za licenco do odločitve licenčnega organa lahko prevoznik opravlja prevozne storitve v železniškem prometu v obsegu, kot mu to dovoljuje veljavna licenca, razen če licenčni organ zaradi ogrožanja varnosti prometa trajno odvzame licenco.

(7)Če namerava prevoznik spremeniti ali razširiti svojo dejavnost železniškega prevoza, za katero mu je bila podeljena licenca in bi to vplivalo na varnost železniškega prometa, mora licenco predložiti licenčnemu organu v ponovni pregled. V tem primeru licenčni organ ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za pridobitev licence. V kolikor prevoznik izpolnjuje pogoje za pridobitev licence, licenčni organ izda odločbo, s katero spremeni že izdano odločbo o podelitvi licence, v primeru neizpolnjevanja pogojev za pridobitev licence pa licenco začasno oziroma trajno odvzame.

(8)Agencija trajno odvzame licenco prevozniku, zoper katerega je pristojno sodišče izdalo pravnomočen sklep o začetku stečajnega postopka. Prevozniku, zoper katerega je bil začet postopek prisilne poravnave, agencija odvzame licenco, če je predhodno preverila, da v razumnem času ni realnih možnosti za finančno prestrukturiranje. Za oceno možnosti finančnega prestrukturiranja se agenciji na njeno zahtevo omogoči vpogled v sodni spis, ki se nanaša na postopek prisilne poravnave prevoznika.

(9)Če agencija prevozniku licenco začasno ali trajno odvzame ali izda novo licenco oziroma podaljša njeno veljavnost, mora nemudoma o tem obvestiti Evropsko železniško agencijo.

(1)Naloge regulatornega organa po tem zakonu opravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS).

(2)Regulatorni organ je organizacijsko, funkcionalno, pravno, finančno in pri odločanju neodvisen od upravljavca, agencije, prosilcev in od katerega koli pristojnega organa, udeleženega v postopku sklenitve pogodbe za opravljanje obvezne gospodarske javne službe s področja železniškega prometa.

(3)Direktor AKOS in njegovi namestniki (v nadaljnjem besedilu: predstavnik vodstva) za zagotovitev svoje neodvisnosti od kakršnih koli interesov na trgu železniškega prometa, vsako leto predložijo svetu AKOS izjavo o nezdružljivosti v kateri so navedeni vsi neposredni ali posredni interesi, ki bi utegnili vplivati na njihovo neodvisnost in opravljanje nalog. Predstavnik vodstva se izloči iz postopka sprejemanja odločitev v primerih, ki se nanašajo na prevoznika, s katerim je imel neposreden ali posreden odnos v letu pred začetkom postopka. Po koncu mandata v regulatornem organu najmanj eno leto ne smejo imeti poklicne funkcije ali odgovornosti v katerem koli reguliranem prevozniku ali subjektu v železniškem prometu.

(4)Če ta zakon ne določa drugače, se za vodenje, poslovanje in delovanje regulatornega organa uporabljajo zakon, ki ureja elektronske komunikacije, in notranji akti regulatornega organa.

(5)Regulatorni organ vodi postopek in izdaja posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

(6)Zoper posamične akte regulatornega organa ni dovoljena pritožba, dopusten pa je upravni spor. Regulatorni organ lahko na zahtevo stranke zadrži izvršitev svoje odločitve, zoper katero je bila vložena tožba v upravnem sporu, če bi ji lahko takojšnji učinek odločitve povzročil nepopravljivo ali očitno čezmerno škodo. Ne glede na prejšnji stavek, ohrani upravno sodišče pristojnost za odločanje o zadržanju izvršitve dokončne odločitve regulatornega organa v skladu s predpisi, ki urejajo upravni spor.

(7)Posamični akti regulatornega organa se objavijo na njegovi spletni strani, v obliki, ki upošteva prepoved objave osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ali poslovnih skrivnosti.

(1)Naloge regulatornega organa po tem zakonu opravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS).

(2)Regulatorni organ je organizacijsko, funkcionalno, pravno, finančno in pri odločanju neodvisen od upravljavca, agencije, prosilcev in od katerega koli pristojnega organa, udeleženega v postopku sklenitve pogodbe za opravljanje obvezne gospodarske javne službe s področja železniškega prometa.

(3)Direktor AKOS in njegovi namestniki (v nadaljnjem besedilu: predstavnik vodstva) za zagotovitev svoje neodvisnosti od kakršnih koli interesov na trgu železniškega prometa, vsako leto predložijo svetu AKOS izjavo o nezdružljivosti v kateri so navedeni vsi neposredni ali posredni interesi, ki bi utegnili vplivati na njihovo neodvisnost in opravljanje nalog. Predstavnik vodstva se izloči iz postopka sprejemanja odločitev v primerih, ki se nanašajo na prevoznika, s katerim je imel neposreden ali posreden odnos v letu pred začetkom postopka. Po koncu mandata v regulatornem organu najmanj eno leto ne smejo imeti poklicne funkcije ali odgovornosti v katerem koli reguliranem prevozniku ali subjektu v železniškem prometu.

(4)Če ta zakon ne določa drugače, se za vodenje, poslovanje in delovanje regulatornega organa uporabljajo zakon, ki ureja elektronske komunikacije, in notranji akti regulatornega organa.

(5)Regulatorni organ vodi postopek in izdaja posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

(6)Zoper posamične akte regulatornega organa ni dovoljena pritožba, dopusten pa je upravni spor. Regulatorni organ lahko na zahtevo stranke zadrži izvršitev svoje odločitve, zoper katero je bila vložena tožba v upravnem sporu, če bi ji lahko takojšnji učinek odločitve povzročil nepopravljivo ali očitno čezmerno škodo. Ne glede na prejšnji stavek, ohrani upravno sodišče pristojnost za odločanje o zadržanju izvršitve dokončne odločitve regulatornega organa v skladu s predpisi, ki urejajo upravni spor.

(7)Posamični akti regulatornega organa se objavijo na njegovi spletni strani, v obliki, ki upošteva prepoved objave osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ali poslovnih skrivnosti.

(1)Naloge regulatornega organa po tem zakonu opravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS).

(2)Regulatorni organ je organizacijsko, funkcionalno, pravno, finančno in pri odločanju neodvisen od upravljavca, agencije, prosilcev in od katerega koli pristojnega organa, udeleženega v postopku sklenitve pogodbe za opravljanje obvezne gospodarske javne službe s področja železniškega prometa.

(3)Direktor AKOS in njegovi namestniki (v nadaljnjem besedilu: predstavnik vodstva) za zagotovitev svoje neodvisnosti od kakršnih koli interesov na trgu železniškega prometa, vsako leto predložijo svetu AKOS izjavo o nezdružljivosti v kateri so navedeni vsi neposredni ali posredni interesi, ki bi utegnili vplivati na njihovo neodvisnost in opravljanje nalog. Predstavnik vodstva se izloči iz postopka sprejemanja odločitev v primerih, ki se nanašajo na prevoznika, s katerim je imel neposreden ali posreden odnos v letu pred začetkom postopka. Po koncu mandata v regulatornem organu najmanj eno leto ne smejo imeti poklicne funkcije ali odgovornosti v katerem koli reguliranem prevozniku ali subjektu v železniškem prometu.

(4)Če ta zakon ne določa drugače, se za vodenje, poslovanje in delovanje regulatornega organa uporabljajo zakon, ki ureja elektronske komunikacije, in notranji akti regulatornega organa.

(5)Regulatorni organ vodi postopek in izdaja posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

(6)Zoper posamične akte regulatornega organa ni dovoljena pritožba, dopusten pa je upravni spor. Regulatorni organ lahko na zahtevo stranke zadrži izvršitev svoje odločitve, zoper katero je bila vložena tožba v upravnem sporu, če bi ji lahko takojšnji učinek odločitve povzročil nepopravljivo ali očitno čezmerno škodo. Ne glede na prejšnji stavek, ohrani upravno sodišče pristojnost za odločanje o zadržanju izvršitve dokončne odločitve regulatornega organa v skladu s predpisi, ki urejajo upravni spor.

(7)Posamični akti regulatornega organa se objavijo na njegovi spletni strani, v obliki, ki upošteva prepoved objave osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ali poslovnih skrivnosti.

(1)Naloge regulatornega organa po tem zakonu opravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS).

(2)Regulatorni organ je organizacijsko, funkcionalno, pravno, finančno in pri odločanju neodvisen od upravljavca, agencije, prosilcev in od katerega koli pristojnega organa, udeleženega v postopku sklenitve pogodbe za opravljanje obvezne gospodarske javne službe s področja železniškega prometa.

(3)Direktor AKOS in njegovi namestniki (v nadaljnjem besedilu: predstavnik vodstva) za zagotovitev svoje neodvisnosti od kakršnih koli interesov na trgu železniškega prometa, vsako leto predložijo svetu AKOS izjavo o nezdružljivosti v kateri so navedeni vsi neposredni ali posredni interesi, ki bi utegnili vplivati na njihovo neodvisnost in opravljanje nalog. Predstavnik vodstva se izloči iz postopka sprejemanja odločitev v primerih, ki se nanašajo na prevoznika, s katerim je imel neposreden ali posreden odnos v letu pred začetkom postopka. Po koncu mandata v regulatornem organu najmanj eno leto ne smejo imeti poklicne funkcije ali odgovornosti v katerem koli reguliranem prevozniku ali subjektu v železniškem prometu.

(4)Če ta zakon ne določa drugače, se za vodenje, poslovanje in delovanje regulatornega organa uporabljajo zakon, ki ureja elektronske komunikacije, in notranji akti regulatornega organa.

(5)Regulatorni organ vodi postopek in izdaja posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

(6)Zoper posamične akte regulatornega organa ni dovoljena pritožba, dopusten pa je upravni spor. Regulatorni organ lahko na zahtevo stranke zadrži izvršitev svoje odločitve, zoper katero je bila vložena tožba v upravnem sporu, če bi ji lahko takojšnji učinek odločitve povzročil nepopravljivo ali očitno čezmerno škodo. Ne glede na prejšnji stavek, ohrani upravno sodišče pristojnost za odločanje o zadržanju izvršitve dokončne odločitve regulatornega organa v skladu s predpisi, ki urejajo upravni spor.

(7)Posamični akti regulatornega organa se objavijo na njegovi spletni strani, v obliki, ki upošteva prepoved objave osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ali poslovnih skrivnosti.

(1)Naloge regulatornega organa po tem zakonu opravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS).

(2)Regulatorni organ je organizacijsko, funkcionalno, pravno, finančno in pri odločanju neodvisen od upravljavca, agencije, prosilcev in od katerega koli pristojnega organa, udeleženega v postopku sklenitve pogodbe za opravljanje obvezne gospodarske javne službe s področja železniškega prometa.

(3)Direktor AKOS in njegovi namestniki (v nadaljnjem besedilu: predstavnik vodstva) za zagotovitev svoje neodvisnosti od kakršnih koli interesov na trgu železniškega prometa, vsako leto predložijo svetu AKOS izjavo o nezdružljivosti v kateri so navedeni vsi neposredni ali posredni interesi, ki bi utegnili vplivati na njihovo neodvisnost in opravljanje nalog. Predstavnik vodstva se izloči iz postopka sprejemanja odločitev v primerih, ki se nanašajo na prevoznika, s katerim je imel neposreden ali posreden odnos v letu pred začetkom postopka. Po koncu mandata v regulatornem organu najmanj eno leto ne smejo imeti poklicne funkcije ali odgovornosti v katerem koli reguliranem prevozniku ali subjektu v železniškem prometu.

(4)Če ta zakon ne določa drugače, se za vodenje, poslovanje in delovanje regulatornega organa uporabljajo zakon, ki ureja elektronske komunikacije, in notranji akti regulatornega organa.

(5)Regulatorni organ vodi postopek in izdaja posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

(6)Zoper posamične akte regulatornega organa ni dovoljena pritožba, dopusten pa je upravni spor. Regulatorni organ lahko na zahtevo stranke zadrži izvršitev svoje odločitve, zoper katero je bila vložena tožba v upravnem sporu, če bi ji lahko takojšnji učinek odločitve povzročil nepopravljivo ali očitno čezmerno škodo. Ne glede na prejšnji stavek, ohrani upravno sodišče pristojnost za odločanje o zadržanju izvršitve dokončne odločitve regulatornega organa v skladu s predpisi, ki urejajo upravni spor.

(7)Posamični akti regulatornega organa se objavijo na njegovi spletni strani, v obliki, ki upošteva prepoved objave osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ali poslovnih skrivnosti.

Vlada lahko na predlog ministra, pristojnega za promet, zniža ali oprosti plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je prihodek proračuna države, če gre za zemljišče, potrebno za gradnjo ali rekonstrukcijo javne železniške infrastrukture.

(1)Za opravljanje nalog iz tega člena, vlada ustanovi javno agencijo za železniški promet.

(2)Za izvrševanje javnih pooblastil izdaja agencija splošne akte in upravne odločbe na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu.

(3)Agencija opravlja naloge: - varnostnega organa, - certifikacijskega organa, - ocenjevalnega organa, - licenčnega organa in - inšpekcijskega in prekrškovnega organa.

(4)Člani sveta agencije ne smejo biti zaposleni pri imetnikih tirnih vozil, proizvajalcih železniških podsistemov ali delov podsistemov, prevoznikih, subjektih pristojnih za vzdrževanje, upravljavcih, nosilcih bistvenih funkcij upravljanja javne železniške infrastrukture in drugih fizičnih osebah, ki so kakor koli neposredno povezane z nadgradnjami ali investicijami v javno železniško infrastrukturo in oskrbovalnimi službami, za katere obstaja zaradi njihovih povezav možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih zasleduje agencija. Z aktom o ustanovitvi agencije se določijo natančnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani sveta agencije.

(5)Agencija sodeluje z varnostnimi, certifikacijskimi, licenčnimi in ocenjevalnimi organi drugih držav članic Evropske unije zaradi uskladitve svojih meril odločanja z merili v Evropski uniji in z Evropsko železniško agencijo.

(1)Agencija se financira iz državnega proračuna in iz lastnih prihodkov.

(2)Prihodki agencije so: - plačila stroškov postopkov za dodeljevanje licenc, varnostnih spričeval, varnostnih pooblastil in drugih posamičnih aktov z delovnega področja agencije; - drugi prihodki.

(1)Sredstva za izvajanje obvezne javne gospodarske službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu se zagotavljajo s prodajo storitev in iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti.

(2)Sredstva za izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter drugih nalog upravljavca iz 11.a in 11.b člena tega zakona se zagotavljajo iz državnega proračuna in iz drugih virov, če tako določa zakon.

(3)Sredstva za investicije v javno železniško infrastrukturo in sredstva za vzdrževalna dela v javno korist se zagotavljajo iz državnega proračuna, lahko pa se zagotavljajo tudi s sredstvi vlaganj domačih in tujih oseb in iz drugih virov skladno z zakonom.

(4)Sredstva za nadomestilo stroškov iz 4. člena tega zakona zagotavlja prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v mednarodnem železniškem prometu in/ali prevoz blaga, država iz proračuna.

(1)Pravna oseba, ki opravlja dejavnosti, povezane z upravljanjem železniške infrastrukture, ter dejavnosti, povezane s prevoznimi storitvami, mora zagotoviti izdelavo in objavljanje ločenih izkazov in bilanc stanja, na eni strani za poslovanje prevoznikov v železniškem prometu, ki je povezano z njihovimi prevoznimi storitvami, in na drugi strani za poslovanje, povezano z upravljanjem železniške infrastrukture. Javna finančna sredstva, ki so dodeljena za eno od teh dveh področij dejavnosti, se ne smejo prenesti na drugo področje dejavnosti. Računovodski izkazi, ki se nanašajo na obe dejavnosti, morajo odražati prepoved prenosa javnih sredstev.

(2)Prevozniki v železniškem prometu morajo izdelati in objaviti izkaz uspeha in bilanco stanja ter letno poročilo za poslovanje v zvezi z zagotavljanjem prevoza blaga v železniškem prometu. Sredstva za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem prevoza potnikov v železniškem prometu kot javne službe morajo biti prikazana ločeno v ustreznih poslovnih računih in se ne smejo prenašati na dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem drugih prevoznih storitev ali na kakršno koli drugo poslovanje.

(1)Licenčni organ opravlja naslednje naloge: - izdaja, začasni odvzem, trajni odvzem ali sprememba licenc; - izdaja, in odvzem začasne licence; - nadzor nad veljavnostjo in izpolnjevanjem pogojev za izdano licenco; - sodelovanje z licenčnimi organi drugih držav članic Evropske unije zaradi izmenjave izkušenj; - obveščanje tujih licenčnih organov, če nosilec licence v naši državi krši pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati, za izdano licenco; - sodeluje z varnostnim in regulatornim organom za izmenjavo informacij ali priporočil, namenjenih preprečevanju škodljivih vplivov na konkurenco ali varnost na trgu storitev v železniškem prometu; - obveščanje Evropske železniške agencije o izdanih, spremenjenih, odvzetih in začasnih licencah.

(2)Licenčni organ ne sme opravljati storitev železniškega prevoza in mora biti neodvisen od prevoznikov.

(1)Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov opravlja inšpektorat, pristojen za železniški promet, razen, če je v tem zakonu določeno drugače.

(2)Izpolnjevanje pogojev glede voznega osebja in vozil za izvedbo nadomestnega prevoza iz šestega, sedmega, osmega in devetega odstavka 6. člena ter drugega in četrtega odstavka 6.a člena tega zakona nadzoruje inšpektorat, pristojen za javni potniški promet.

(3)Izpolnjevanje pogojev izdanih licenc v skladu s 16. členom tega zakona, nadzoruje agencija.

(4)Izvajanje določb osmega odstavka 11. člena, 3. točke prvega odstavka 11.b člena, prvega, četrtega, sedmega, osmega, devetega, desetega in enajstega odstavka 11.c člena, 11.č člena, šestega, osmega in desetega odstavka 15. člena, 15.a, 15.b, 15.č, 15.d, 15.e, 15.f, 15.i in 18.g člena tega zakona, in na njihovi podlagi izdanih podzakonskih aktov, nadzoruje regulatorni organ.

(5)Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja inšpektor in osebe, ki so zaposlene v agenciji in regulatornemu organu ter imajo za to pooblastilo njenega zakonitega zastopnika (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene osebe). Inšpektor in pooblaščene osebe morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor za inšpektorje. Pooblaščene osebe izvajajo svoje naloge ob smiselni uporabi zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor. Pooblastilo za izvajanje nalog nadzora, ki ga izvajajo osebe regulatornega organa, se izkazuje s službeno izkaznico, ki jo izda minister.

(6)Organi iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka opravljajo naloge prekrškovnega organa na področju izvajanja nadzora.

(1)Inšpektor in pooblaščena oseba imata pri nadzoru v skladu s tem členom poleg ukrepov, ki jih določa zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, tudi pravico omejiti ali prepovedati nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu prevozniku brez dodeljene vlakovne poti.

(2)Zoper odločbo inšpektorja in pooblaščene osebe, razen pooblaščene osebe regulatornega organa, iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva njene vročitve. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo. Odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika je dolžna najpozneje v osmih dneh po preteku roka, določenega za odpravo pomanjkljivosti, inšpektorja oziroma pooblaščeno osebo obvestiti o izpolnitvi z odločbo odrejenih ukrepov.

(1)Zemljišča in objekte, ki so del javne železniške infrastrukture, določi Vlada Republike Slovenije.

(2)Zemljišča in objekte iz prejšnjega odstavka vpiše v zemljiško knjigo sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izvaja prevozne storitve v železniškem prometu: - brez dodeljene vlakovne poti ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljena (prvi in osmi odstavek 15. člena); - brez licence ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je ta dodeljena (prvi in sedmi odstavek 16. člena).

(2)Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba prevoznika, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če: 1. splošni javnosti v nasprotju s 5. členom Uredbe 2021/782/EU ponuja pogodbene pogoje ali tarife, ki povzročajo neposredno ali posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva potnika ali na podlagi sedeža prevoznika v železniškem prometu, prodajalca vozovnic ali organizatorja potovanja v Uniji; 2. ne omogoči potnikom prevoza koles v skladu s prvim odstavkom 6. člena Uredbe 2021/782/EU; 3. v nasprotju s prvim odstavkom 7. člena Uredbe 2021/782/EU obveznosti do potnikov omeji s klavzulami; 4. ne objavi ukinitve prevoznih storitev v skladu z 8. členom Uredbe 2021/782/EU; 5. ne zagotovi obveščanja potnikov v skladu z 9. členom ali tretjim odstavkom 11. člena Uredbe 2021/782/EU; 6. ne omogoči prodaje vozovnic v skladu z drugim odstavkom 11. člena Uredbe 2021/782/EU; 7. glede vozovnice, ki velja za vse proge, ne ravna v skladu z drugim ali tretjim odstavkom 12. člena Uredbe 2021/782/EU; 8. ne izplača predplačila v višini in roku v skladu s 15. členom Uredbe 2021/782/EU; 9. v primeru zamud ne ponudi potniku ene od možnosti, ki jo določa prvi odstavek 18. člena Uredbe 2021/782/EU, ali če potniku zaračuna dodatne stroške v nasprotju z drugim odstavkom 18. člena Uredbe 2021/782/EU ali ne izplača povračila v predpisanem roku v skladu s petim odstavkom 18. člena Uredbe 2021/782/EU ali če potniku onemogoča uveljavljanje pravice na način, kot ga določa sedmi odstavek 18. člena Uredbe 2021/782/EU; 10. ne izplača nadomestila za zamudo v skladu z 19. členom Uredbe 2021/782/EU; 11. v primeru zamude potnika ne obvesti o informacijah, kot to določa prvi odstavek 20. člena Uredbe 2021/782/EU, ali če ne ponudi storitev v skladu z drugim in tretjim odstavkom 20. člena Uredbe 2021/782/EU, ali; ne zagotovi informacij o izdaji potrdila v skladu s četrtim odstavkom 20. člena Uredbe 2021/782/EU; 12. ne izpolni svojih obveznosti in pogojev do invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v skladu s četrtim odstavkom 11. člena, 21., 22., 23., 24., 25. členom ali tretjim odstavkom 28. člena Uredbe 2021/782/EU; 13. ne omogoči pritožbe potnika v skladu z drugim odstavkom 28. člena Uredbe 2021/782/EU; 14. ne določi standardov kakovosti storitev ali ne izvaja sistema vodenja kakovosti, kot to določa prvi odstavek 29. člena Uredbe 2021/782/EU; ne spremlja svoje učinkovitosti na podlagi standardov kakovosti storitev v skladu z drugim odstavkom 29. člena Uredbe 2021/782/EU; 15. ne obvesti potnikov o njihovih pravicah v skladu s 30. členom Uredbe 2021/782/EU.

(4)Z globo od 400 do 1.000 eurov se kaznuje odgovorna oseb prevoznika, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 5.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec objektov, če ne zagotavlja ločenega vodenja računov za upravljanje objektov za izvajanje železniških storitev iz 15.i člena tega zakona.

(2)Z globo od 800 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 2.500 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ali upravljavec, če: - ne objavi voznega reda najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti ali se ne ravna po voznem redu (drugi in četrti odstavek 6.a člena); - ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor oziroma pooblaščena oseba prepovedal ali omejil nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu (prvi odstavek 25. člena); - inšpektorja oziroma pooblaščene osebe v roku ne obvesti o izvršitvi ukrepov (drugi odstavek 25. člena).

(2)Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če: - ne ravna po izvršljivi odločbi regulatornega organa, s katero mu je bila naložena določena obveznost (drugi, tretji in šesti odstavek 18.d člena); - v določenem roku ne zagotovi zahtevanih informacij regulatornemu organu (sedmi odstavek 18.d člena); - v določenem roku ne zagotovi zahtevanih informacij ali dokumentov regulatornemu organu v skladu z drugim odstavkom 32. člena Uredbe 2021/782/EU.

(2)Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 40 do 500 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek prevoznik, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, upravljavec ali upravljavec objektov za izvajanje železniških storitev: - če s svojim ravnanjem ali odločitvami diskriminira ali kako drugače oškoduje prosilca za vlakovno pot (prvi odstavek 18.d člena); - če s svojimi akti, postopki ali odločitvami izkrivlja trg železniških storitev ali povzroča druge oblike nezaželenega razvoja dogodkov na tem trgu (tretji odstavek 18.d člena).

(2)Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba prevoznika, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, upravljavca ali upravljavca objekta za izvajanje železniških storitev, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 500 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek prodajalec vozovnic, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če: 1. splošni javnosti v nasprotju s 5. členom Uredbe 2021/782/EU ponuja pogodbene pogoje ali tarife, ki povzročajo neposredno ali posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva potnika ali na podlagi sedeža prevoznika v železniškem prometu ali organizatorja potovanja v Uniji; 2. v nasprotju s prvim odstavkom 7. člena Uredbe 2021/782/EU obveznosti do potnikov omeji s klavzulami; 3. ne zagotovi obveščanja potnikov v skladu z 9. členom ali tretjim odstavkom 11. člena Uredbe 2021/782/EU; 4. glede vozovnice, ki velja za vse proge, ne ravna v skladu s četrtim odstavkom 12. člena Uredbe 2021/782/EU ali ne obravnava zahtevkov in pritožb potnikov v skladu s sedmim odstavkom 12. člena Uredbe 2021/782/EU; 5. v primeru zamude potnika ne obvesti o informacijah, kot to določa prvi odstavek 20. člena Uredbe 2021/782/EU; 6. ne izpolni svojih obveznosti in pogojev do invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v skladu z drugim odstavkom 21. člena, 22. ali 24. členom Uredbe 2021/782/EU; 7. ne obvesti potnikov o njihovih pravicah v skladu s 30. členom Uredbe 2021/782/EU.

(2)Z globo od 250 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba prodajalca vozovnic, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 500 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec postaje, ki je pravna oseba, če: 1. v primeru zamude potnika ne obvesti o informacijah, kot to določa prvi odstavek 20. člena Uredbe 2021/782/EU; 2. ne izpolni svojih obveznosti in pogojev do invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v skladu z 21., 22., 23., 24., 25. členom ali tretjim odstavkom 28. člena Uredbe 2021/782/EU; 3. ne omogoči pritožbe potnika v skladu z drugim odstavkom 28. člena Uredbe 2021/782/EU; 4. ne določi standardov kakovosti storitev ali ne izvaja sistema vodenja kakovosti, kot to določa prvi odstavek 29. člena Uredbe 2021/782/EU, ali ne spremlja svoje učinkovitosti na podlagi standardov kakovosti storitev v skladu s tretjim odstavkom 29. člena Uredbe 2021/782/EU; 5. ne obvesti potnikov o njihovih pravicah v skladu s 30. členom Uredbe 2021/782/EU.

(2)Z globo od 250 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba upravljavca postaje, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo od 500 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek organizator potovanja, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če: 1. splošni javnosti v nasprotju s 5. členom Uredbe 2021/782/EU ponuja pogodbene pogoje ali tarife, ki povzročajo neposredno ali posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva potnika ali na podlagi sedeža prevoznika v železniškem prometu ali prodajalca vozovnic v Uniji; 2. v nasprotju s prvim odstavkom 7. člena Uredbe 2021/782/EU obveznosti do potnikov omeji s klavzulami; 3. ne zagotovi obveščanja potnikov v skladu z 9. členom ali tretjim odstavkom 11. člena Uredbe 2021/782/EU; 4. ne omogoči prodaje vozovnic v skladu z drugim odstavkom 11. člena Uredbe 2021/782/EU; 5. glede vozovnice, ki velja za vse proge, ne ravna v skladu s četrtim odstavkom 12. člena Uredbe 2021/782/EU ali ne obravnava zahtevkov in pritožb potnikov v skladu s sedmim odstavkom 12. člena Uredbe 2021/782/EU; 6. ne izpolni svojih obveznosti in pogojev do invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v skladu z drugim odstavkom 21. člena, prvim, drugim ali tretjim odstavkom 22. člena ali 24. členom Uredbe 2021/782/EU; 7. ne obvesti potnikov o njihovih pravicah v skladu s 30. členom Uredbe 2021/782/EU.

(2)Z globo od 250 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organizatorja potovanja, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem prekrškovnem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

(1)Sredstva in obveznosti do virov sredstev obstoječe javne železniške infrastrukture in z njo povezanih finančnih obveznosti, se iz premoženja javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., izločijo po stanju na dan 31. 12. 1999.

(2)Sredstva počitniških zmogljivosti, s katerimi na podlagi zakona o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami Slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) gospodari javno podjetje Slovenske železnice, d.d., se prenesejo na to javno podjetje, razen sredstev počitniških zmogljivosti, ki so jih do 1. 1. 1999 uporabljali delavci zavodov Železniška srednja šola Ljubljana in Srednja prometna šola Maribor in katera se prenesejo v premoženje, ki ga upravljata ta dva zavoda. Sredstva počitniških zmogljivosti, s katerimi na podlagi navedenega zakona gospodarijo SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o., se prenesejo v premoženje SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o. Vlada s sklepom določi sredstva počitniških zmogljivosti, ki se prenesejo na javno podjetje Slovenske železnice, d.d. in na SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o.

(1)Država prevzame izpolnjevanje obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne železniške infrastrukture, ki izhajajo iz: - 26. in 27. člena zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice, (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93); in posojil, za katere je dano poroštvo države na podlagi: - zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske banke za obnovo in razvoj, za obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana (ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93); - zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodb o najetju posojil Evropske investicijske banke za obnovo slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni list RS, št. 71/93); - zakona o garanciji Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju kredita Evropske investicijske banke za projekt Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni list RS, št. 39/94); - zakona o poroštvu Republike Slovenije za najete kredite Slovenskih železnic, d.d., za odplačilo obveznosti iz naslova najetih kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ – Uradni list RS, št. 17/96); - zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kredita najetega pri Evropski investicijski banki za transjugoslovanski železniški projekt II/A (ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97); - zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge na smeri Puconci–Hodoš–državna meja (ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98); - zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del za posodobitev in razvoj železniške infrastrukture (ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99). Obveznosti iz posojilnih pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita način prevzema teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz četrtega odstavka tega člena.

(3)Sredstva za odplačevanje obveznosti, navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagotavlja država v proračunu.

(4)Ministrstvo, pristojno za finance z javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.

(5)Država bo v letu 2000 prevzela dolgove, ki so določeni v prvem in drugem odstavku tega člena.

(6)Država v letu 2001 prevzame dolgove javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja (Uradni list RS, št. 85/00) in zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del gradnje in vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 30/01).

(7)Država v letu 2003 prevzame dolg javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., iz naslova posojila najetega na podlagi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 59/2002).

(8)Do prevzema dolga iz prejšnjega odstavka se sredstva za odplačevanje obresti in ostalih stroškov iz najetega posojila zagotavljajo iz proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za finance.

(1)Za čas do izvedbe reorganizacije javnega podjetja Slovenske železnice,d.d., sklene država z njim pogodbe: - za opravljanje prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu, ki ga kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja država in - za opravljanje nalog pooblaščenega upravljavca.

(2)Pogodbe iz prejšnjega odstavka sklene z javnim podjetjem Slovenske železnice, d. d. v imenu in za račun države po predhodni odobritvi vlade agencija.

Šteje se, da prevoznik, ki opravlja prevozne storitve v železniškem prometu ob uveljavitvi tega zakona, izpolnjuje pogoje za pridobitev licence in varnostnega spričevala po tem zakonu.

Obstoječa pogodbena razmerja v zvezi z najemom, zakupom ali prodajo posameznih delov javne železniške infrastrukture, ki jih je sklenilo javno podjetje Slovenske železnice, d.d., ostanejo v veljavi tudi po začetku veljavnosti tega zakona, s tem da mora biti ne glede na določbe pogodbe zagotovljen prost pristop na javno železniško infrastrukturo. Če je treba, mora najemnik, zakupnik ali kupec z lastnikom ali njegovim pooblaščencem skleniti dodatek k pogodbi.

Predpise iz četrtega odstavka 4. člena, drugega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 6. člena, četrtega odstavka 11. člena, sedmega in enajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in tretjega odstavka 18. člena izda vlada najkasneje v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Dogovor iz prvega odstavka 7. člena tega zakona sklenejo stranke kolektivne pogodbe najkasneje do 31. 12. 1999.

Z začetkom veljavnosti tega zakona preneha veljati zakon o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 71/93), zakon o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) in zakon o poravnavi obveznosti Slovenskih železnic na področju prometnih storitev (Uradni list RS, št. 37/95).

(1)Določbe druge alinee točke a, določbe točke b in določbe prve in druge alinee točke c petega odstavka 15. člena ter določbe drugega stavka prvega odstavka 17. člena tega zakona se začnejo uporabljati, ko postane Republika Slovenija članica Evropske unije. Določbe tretje alinee točke c petega odstavka 15. člena tega zakona se začnejo uporabljati 15. marca 2008.

(2)Dokler Republika Slovenija ni članica Evropske skupnosti, se kombinirani promet uvršča med prevozne storitve v železniškem prometu, ki so javna dobrina. Za zagotavljanje sredstev za kombinirani promet se uporabljajo pravna pravila, kot jih določajo 3., 4., 6. in 7. člen zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Tabela iz prvega odstavka 34. člena zakona