10. člen ZZelP
(sestavni deli javne železniške infrastrukture)
(1)Sestavni deli javne železniške infrastrukture so: - zemljišča, na katerih je zgrajena javna železniška infrastruktura in zemljišča, ki so namenjena njeni funkcionalni rabi; - tiri in progovno telo, vključno s povezovalnimi tiri, nasipi, useki, drenažami, odvodnimi jarki in kanali, obložnimi zidovi, nasadi za zaščito pobočij itd.; - zgornji ustroj zlasti tirnice, vodilne tirnice, pragovi, vezni in pritrdilni material, greda, vključno s tamponskim slojem, kretnice, križišča, obračalnice in prenosnice (razen tistih, ki so izključno namenjene lokomotivam); - potniški peroni; - tovorne klančine, vključno s tistimi na tovornih terminalih, dostopne poti, zidne ograje, žive meje, palisade, protipožarni pasovi, naprave za ogrevanje kretnic, snegolovi; - grajeni objekti, zlasti mostovi, prepusti, nadhodi, predori, galerije, podporni in oporni zidovi ter objekti za zaščito pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne naprave; - nivojski prehodi, vključno z napravami za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu in protihrupne ograje; - parkirišča in dostopne poti za potnike in dovoz blaga; - signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave na odprti progi, na železniških in ranžirnih postajah, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave, tirne zavore; - električna razsvetljava za zagotavljanje upravljanja prometa in varnosti; - naprave za pretvorbo in prenos električne energije kot pogonske energije za vleko vlakov, zlasti elektro-napajalne postaje, energetski vodi od elektro-napajalnih postaj do voznega omrežja, vozno omrežje z nosilno konstrukcijo; - objekti, ki se uporabljajo za vzdrževanje, obratovanje oziroma obnavljanje javne železniške infrastrukture.
(2)Sestavni deli javne železniške infrastrukture niso popravljalni tiri (tiri za popravilo železniških vozil in odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov), tiri v lokomotivskih depojih, garažni tiri in stranski tiri v zasebni lasti.
- VSC Sodba Cp 301/2024Višje sodišče v Celju · 2024
Javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.
- UPRS Sodba IV U 136/2018-24Upravno sodišče RS · 2021
Tožena stranka je z upravno odločbo, s katero je ugotovila, da je Republika Slovenija lastnica v izreku navedenih nepremičnin, posegla v pravnomočno odločitev stvarno pristojnega sodišča, ki je ugotovilo, da je lastnik te nepremičnine tožnik. Takšna odločitev je sprejeta v zadevi iz sodne pristojnosti, zato je del izreka izpodbijane upravne odločbe sodišče izreklo za nično. Pri presoji odločitve drugega dela izreka izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka odločila, da se nepremičninam dodeli status javno dobro - železniška infrastruktura, sodišče pritrjuje tožeči stranki, da postopek za pridobitev statusa grajenega javnega dobra ureja predpis, veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe, ZUreP-2, ki ga tožena stranka (v zvezi s podelitvijo statusa javnega dobra - javne železniške infrastrukture) ni upoštevala, niti se nanj ni sklicevala.
- VSC sodba Cpg 350/2006Višje sodišče v Celju · 2007
Stroške vzdrževanja cestnoprometne signalizacije in prometne opreme na nivojskih prehodih je dolžan nositi upravljalec ceste.
Različice besedila: 7Pokaži ▾
- od 6. 3. 2026 · trenutno
- 31. 5. 2021 – 5. 3. 2026
- 8. 6. 2018 – 30. 5. 2021
- 13. 11. 2015 – 7. 6. 2018
- 3. 8. 2009 – 12. 11. 2015
- 25. 12. 2002 – 2. 8. 2009
- 19. 11. 1999 – 24. 12. 2002
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 11. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC Sodba Cp 301/2024Višje sodišče v Celju · 14. 11. 2024besedilo 2021–2026
Javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.
- UPRS Sodba IV U 136/2018-24Upravno sodišče RS · 6. 1. 2021besedilo 2018–2021
Tožena stranka je z upravno odločbo, s katero je ugotovila, da je Republika Slovenija lastnica v izreku navedenih nepremičnin, posegla v pravnomočno odločitev stvarno pristojnega sodišča, ki je ugotovilo, da je lastnik te nepremičnine tožnik. Takšna odločitev je sprejeta v zadevi iz sodne pristojnosti, zato je del izreka izpodbijane upravne odločbe sodišče izreklo za nično. Pri presoji odločitve drugega dela izreka izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka odločila, da se nepremičninam dodeli status javno dobro - železniška infrastruktura, sodišče pritrjuje tožeči stranki, da postopek za pridobitev statusa grajenega javnega dobra ureja predpis, veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe, ZUreP-2, ki ga tožena stranka (v zvezi s podelitvijo statusa javnega dobra - javne železniške infrastrukture) ni upoštevala, niti se nanj ni sklicevala.
- VSC sodba Cpg 350/2006Višje sodišče v Celju · 16. 5. 2007besedilo 2002–2009
Stroške vzdrževanja cestnoprometne signalizacije in prometne opreme na nivojskih prehodih je dolžan nositi upravljalec ceste.
- VSK sklep I Cpg 61/2006Višje sodišče v Kopru · 18. 1. 2007besedilo 2002–2009
Vprašanje ali bremenijo stroški vzdrževanja zapornic in polzapornice na nivojskih prehodih ceste in železnice upravljalca javne železniške infrastrukture ali bremenijo upravljalca ceste je urejena v 29. čl. Zakona o varnosti v železniškem prometu.
- VSRS Sklep I Up 311/2003Vrhovno sodišče RS · 17. 1. 2006besedilo 2002–2009
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne odmerja od zemljišč, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture.
- VSK sklep I Cp 925/2003Višje sodišče v Kopru · 12. 10. 2004besedilo 2002–2009
Izjava o pridobitvi lastninske pravice z dne 21.12.2001 podana s strani Republike Slovenije, Ministrstva za promet, Direkcije za železniški promet, vsebuje le navedbo posameznih parcel s kulturami "vrt", "travnik", "pašnik", "gozd", "neplodno", zato na njeni podlagi ni bilo mogoče opraviti vpisa, da gre za železniško infrastrukturo kot javno dobro. Abstraktna izjava brez priloženega dokazila o naravi in statusu zemljišča, na podlagi katerega bi bilo mogoče preveriti status zemljišča, ne predstavlja take listine, na podlagi katere bi bilo mogoče opraviti predlagani vpis.