11.b člen ZZelP
(druge naloge upravljavca)
(1)Upravljavec poleg nalog iz 11. in 11.a člena tega zakona opravlja še naslednje naloge: 1. nadzor nad izvajanjem vseh del na obstoječi javni železniški infrastrukturi zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa; 2. izdaja mnenj za posege v progovni in varovalni progovni pas v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa; 3. izdelava in objava programa omrežja; 4. zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti; 5. zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa; 6. upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji in stanovanji v lasti Republike Slovenije, ki so v postajnih poslopjih; 7. upravljanje z nepremičninami v progovnem pasu, ki so v lasti države in niso javna železniška infrastruktura iz prvega odstavka 10. člena tega zakona, razen z nepremičninami, ki so na podlagi drugih predpisov v upravljanju drugih upravljavcev stvarnega premoženja države; 8. upravljanje nepremičnin na železniškem območju, ki so v lasti države in jih na podlagi drugih predpisov ne upravljajo drugi upravljavci stvarnega premoženja države; 9. gospodarjenje z nepremičninami, na katerih lastninsko pravico država pridobi za namen gradnje JŽI, na način, določen s pogodbo iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.
(2)Upravljavec opravlja naloge iz tega člena in naloge iz 11.a člena tega zakona na podlagi pogodbe iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.
- VSM Sodba I Cp 868/2018Višje sodišče v Mariboru · 2019
Res je, da je sodna praksa zavzela načelno stališče, da je preseganje mejnih oziroma kritičnih vrednosti hrupa po Uredbi mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ, vendar je pri tem izpostavila tudi, da je standard običajne meje pravni standard, ki ga mora zapolniti sodišče v vsakem konkretnem primeru, pri čemer upravni predpis (Uredba) o dovoljeni količini emisij predstavlja zgolj orientacijo pri zapolnjevanju tega standarda, saj je treba upoštevati, da življenje v urbanem okolju terja od posameznika ustrezno prilagoditev in toleranco do emisij (hrupa, vibracij, onesnaženosti zraka, ipd.). Pri opravljanju splošno koristne dejavnosti je namreč potrebno vedno najti pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti, kajti sodobno življenje je obdano z nevšečnostmi.
- UPRS sodba I U 160/2012Upravno sodišče RS · 2013
Beseda „lahko“ v besedni zvezi „Ranžirna postaja je lahko tista, ki je opremljena s posebnimi napravami za ranžiranje (drčo)“, pomeni pogojevanje, pod katerim je tovorno postajo mogoče opredeliti kot ranžirno postajo, torej, da je ranžirna postaja lahko le tista postaja, ki je opremljena z posebnimi napravami za ranžiranje, slednje pa konkretno opredeli z navedbo označbe take posebne naprave za ranžiranje v oklepaju tj. ''drča''. Takšno vsebino potrjuje ne samo jezikovna razlaga določbe, kot tudi njena logična ter namenska razlaga in sicer, da je izdajatelj predpisa hotel, da se kot ranžirna postaja opredeli le tista postaja, ki ima drčo.
- VSL sodba I Cpg 1069/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Ob ugotovitvi, da je tožeča stranka (v času odpovedi in vložitvi tožbe) upravljavec železniške infrastrukture, med drugim tudi spornega poslovnega prostora ter nadaljnji ugotovitvi, da v upravljanje s premoženjem po ZZelP sodi tudi sklepanje pravnih poslov, povezanih z gospodarjenjem z javno železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena ter upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovor aktivne legitimacije zavrnilo, pravilna.
Različice besedila: 6Pokaži ▾
- od 6. 3. 2026 · trenutno
- 31. 5. 2021 – 5. 3. 2026
- 8. 6. 2018 – 30. 5. 2021
- 13. 11. 2015 – 7. 6. 2018
- 3. 1. 2011 – 12. 11. 2015
- 27. 2. 2007 – 2. 1. 2011
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 11 · EU 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 1. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba I Cp 868/2018Višje sodišče v Mariboru · 17. 1. 2019besedilo 2018–2021
Res je, da je sodna praksa zavzela načelno stališče, da je preseganje mejnih oziroma kritičnih vrednosti hrupa po Uredbi mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ, vendar je pri tem izpostavila tudi, da je standard običajne meje pravni standard, ki ga mora zapolniti sodišče v vsakem konkretnem primeru, pri čemer upravni predpis (Uredba) o dovoljeni količini emisij predstavlja zgolj orientacijo pri zapolnjevanju tega standarda, saj je treba upoštevati, da življenje v urbanem okolju terja od posameznika ustrezno prilagoditev in toleranco do emisij (hrupa, vibracij, onesnaženosti zraka, ipd.). Pri opravljanju splošno koristne dejavnosti je namreč potrebno vedno najti pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti, kajti sodobno življenje je obdano z nevšečnostmi.
- UPRS sodba I U 160/2012Upravno sodišče RS · 15. 1. 2013besedilo 2011–2015
Beseda „lahko“ v besedni zvezi „Ranžirna postaja je lahko tista, ki je opremljena s posebnimi napravami za ranžiranje (drčo)“, pomeni pogojevanje, pod katerim je tovorno postajo mogoče opredeliti kot ranžirno postajo, torej, da je ranžirna postaja lahko le tista postaja, ki je opremljena z posebnimi napravami za ranžiranje, slednje pa konkretno opredeli z navedbo označbe take posebne naprave za ranžiranje v oklepaju tj. ''drča''. Takšno vsebino potrjuje ne samo jezikovna razlaga določbe, kot tudi njena logična ter namenska razlaga in sicer, da je izdajatelj predpisa hotel, da se kot ranžirna postaja opredeli le tista postaja, ki ima drčo.
- VSL sodba I Cpg 1069/2011Višje sodišče v Ljubljani · 12. 4. 2012besedilo 2011–2015
Ob ugotovitvi, da je tožeča stranka (v času odpovedi in vložitvi tožbe) upravljavec železniške infrastrukture, med drugim tudi spornega poslovnega prostora ter nadaljnji ugotovitvi, da v upravljanje s premoženjem po ZZelP sodi tudi sklepanje pravnih poslov, povezanih z gospodarjenjem z javno železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena ter upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovor aktivne legitimacije zavrnilo, pravilna.