18.d člen ZZelP
(naloge regulatornega organa)
(1)Naloge regulatornega organa po tem zakonu opravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS).
(2)Regulatorni organ je organizacijsko, funkcionalno, pravno, finančno in pri odločanju neodvisen od upravljavca, agencije, prosilcev in od katerega koli pristojnega organa, udeleženega v postopku sklenitve pogodbe za opravljanje obvezne gospodarske javne službe s področja železniškega prometa.
(3)Direktor AKOS in njegovi namestniki (v nadaljnjem besedilu: predstavnik vodstva) za zagotovitev svoje neodvisnosti od kakršnih koli interesov na trgu železniškega prometa, vsako leto predložijo svetu AKOS izjavo o nezdružljivosti v kateri so navedeni vsi neposredni ali posredni interesi, ki bi utegnili vplivati na njihovo neodvisnost in opravljanje nalog. Predstavnik vodstva se izloči iz postopka sprejemanja odločitev v primerih, ki se nanašajo na prevoznika, s katerim je imel neposreden ali posreden odnos v letu pred začetkom postopka. Po koncu mandata v regulatornem organu najmanj eno leto ne smejo imeti poklicne funkcije ali odgovornosti v katerem koli reguliranem prevozniku ali subjektu v železniškem prometu.
(4)Če ta zakon ne določa drugače, se za vodenje, poslovanje in delovanje regulatornega organa uporabljajo zakon, ki ureja elektronske komunikacije, in notranji akti regulatornega organa.
(5)Regulatorni organ vodi postopek in izdaja posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
(6)Zoper posamične akte regulatornega organa ni dovoljena pritožba, dopusten pa je upravni spor. Regulatorni organ lahko na zahtevo stranke zadrži izvršitev svoje odločitve, zoper katero je bila vložena tožba v upravnem sporu, če bi ji lahko takojšnji učinek odločitve povzročil nepopravljivo ali očitno čezmerno škodo. Ne glede na prejšnji stavek, ohrani upravno sodišče pristojnost za odločanje o zadržanju izvršitve dokončne odločitve regulatornega organa v skladu s predpisi, ki urejajo upravni spor.
(7)Posamični akti regulatornega organa se objavijo na njegovi spletni strani, v obliki, ki upošteva prepoved objave osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ali poslovnih skrivnosti.
- UPRS Sodba I U 2428/2017-40Upravno sodišče RS · 2019
Toženka je pri svoji analizi uporabila podatke, pridobljene s strani upravljavca, kar je tudi po presoji sodišča pravilen vir. Vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture je namreč obvezna gospodarska javna služba, ki jo upravlja upravljavec (11. člen ZZelP), med naloge upravljavca javne železniške infrastrukture pa med drugim sodi tudi vodenje evidence gibanj vseh vlakov in zamud (četrti odstavek 43. člena Uredbe 44/16). To pa pomeni originaren vir podatkov glede na analizo, ki jo je toženka izvedla. Sodišče ne more sprejeti tožbenega ugovora o napačnih zaključkih o vzrokih za zamude, saj le-ti izhajajo iz podatkov, ki jih je toženka pridobila iz pravno relevantnega vira (torej na podlagi 43. člena Uredbe 44/16 od upravljavca), kot tudi s strani vseh strank postopka (torej tudi tožnika), jih primerjala, opravila njihovo analizo in na tej podlagi sprejela svoje zaključke, ki jim sodišče pritrjuje. Sodišče se strinja s toženko, da bi določitev točno določenih tirov utegnila povzročati še večjo prezasedenost tirov na TPK, saj bi se s tem onemogočila večja prilagodljivost upravljavca glede na konkretno stanje prometa na TPK v danem času, ne g
- UPRS sklep I U 270/2011Upravno sodišče RS · 2012
Tožnik v dopolnitvi tožbe ni navajal, da želi pridobiti podlago za uveljavljanje odškodnine, tako iz njegovega zahtevka, kot tudi iz njegovih navedb pa izhaja, da želi doseči „ureditev razmer“. Vendar pa s svojimi navedbami ne utemeljuje, da bi bila ureditev razmer potrebna zaradi enkratnega dejanja upravljavca javne železniške infrastrukture, na katerega se nanaša izpodbijani upravni akt. Tožnik namreč ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da redno prihaja oziroma bo v prihodnosti prihajalo do enakovrstnih odločitev toženke (npr. večkratno enako odločitev v situacijah kot je bila obravnavana) ali da se bo njegov pravni položaj v situacijah, kakorkoli povezanih z izpodbijano odločbo, kako drugače izboljšal.
Različice besedila: 10Pokaži ▾
- od 6. 3. 2026 · trenutno
- 6. 2. 2023 – 5. 3. 2026
- 31. 5. 2021 – 5. 2. 2023
- 8. 6. 2018 – 30. 5. 2021
- 13. 11. 2015 – 7. 6. 2018
- 2. 8. 2013 – 12. 11. 2015
- 3. 1. 2011 – 1. 8. 2013
- 3. 8. 2009 – 2. 1. 2011
- 13. 4. 2007 – 2. 8. 2009
- 27. 2. 2007 – 12. 4. 2007
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 4 · EU 8Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 4. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 2428/2017-40Upravno sodišče RS · 2. 4. 2019besedilo 2018–2021
Toženka je pri svoji analizi uporabila podatke, pridobljene s strani upravljavca, kar je tudi po presoji sodišča pravilen vir. Vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture je namreč obvezna gospodarska javna služba, ki jo upravlja upravljavec (11. člen ZZelP), med naloge upravljavca javne železniške infrastrukture pa med drugim sodi tudi vodenje evidence gibanj vseh vlakov in zamud (četrti odstavek 43. člena Uredbe 44/16). To pa pomeni originaren vir podatkov glede na analizo, ki jo je toženka izvedla. Sodišče ne more sprejeti tožbenega ugovora o napačnih zaključkih o vzrokih za zamude, saj le-ti izhajajo iz podatkov, ki jih je toženka pridobila iz pravno relevantnega vira (torej na podlagi 43. člena Uredbe 44/16 od upravljavca), kot tudi s strani vseh strank postopka (torej tudi tožnika), jih primerjala, opravila njihovo analizo in na tej podlagi sprejela svoje zaključke, ki jim sodišče pritrjuje. Sodišče se strinja s toženko, da bi določitev točno določenih tirov utegnila povzročati še večjo prezasedenost tirov na TPK, saj bi se s tem onemogočila večja prilagodljivost upravljavca glede na konkretno stanje prometa na TPK v danem času, ne g
- UPRS sklep I U 270/2011Upravno sodišče RS · 6. 12. 2012besedilo 2011–2013
Tožnik v dopolnitvi tožbe ni navajal, da želi pridobiti podlago za uveljavljanje odškodnine, tako iz njegovega zahtevka, kot tudi iz njegovih navedb pa izhaja, da želi doseči „ureditev razmer“. Vendar pa s svojimi navedbami ne utemeljuje, da bi bila ureditev razmer potrebna zaradi enkratnega dejanja upravljavca javne železniške infrastrukture, na katerega se nanaša izpodbijani upravni akt. Tožnik namreč ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da redno prihaja oziroma bo v prihodnosti prihajalo do enakovrstnih odločitev toženke (npr. večkratno enako odločitev v situacijah kot je bila obravnavana) ali da se bo njegov pravni položaj v situacijah, kakorkoli povezanih z izpodbijano odločbo, kako drugače izboljšal.