15.b člen ZZelP
(pravica dostopa do javne železniške infrastrukture)
(1)Prevozniki Evropske unije imajo pod pravičnimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji z namenom opravljanja vseh vrst železniškega tovornega prometa. Ta pravica vključuje dostop do infrastrukture, ki povezuje pristanišča in druge objekte za izvajanje železniških storitev iz 2. točke Priloge II Direktive 2012/34/EU, ter do infrastrukture, ki jo uporablja ali bi jo lahko uporabljal več kot en končni porabnik.
(2)Upravljavec vsem prevoznikom Evropske unije na nediskriminatoren način zagotavlja minimalni paket dostopa do infrastrukture, določen v tretjem odstavku 15.d člena tega zakona.
(3)Prevozniki Evropske unije imajo pod pravičnimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, z namenom izvajanja storitev potniškega prometa, pri čemer lahko potniki vstopajo in izstopajo na katerikoli postaji, ki je odprta za vstop oziroma izstop potnikov. Ta pravica vključuje dostop do infrastrukture, ki povezuje objekte za izvajanje železniških storitev iz 2. točke Priloge II Direktive 2012/34/EU.
(4)Infrastrukturna zmogljivost se šteje za razpoložljivo za izvajanje vseh vrst prevoznih storitev, ki so v skladu s tehničnimi in drugimi značilnostmi posamezne proge, na kateri se želi pridobiti vlakovno pot.
(5)Kadar obstajajo ustrezne nadomestne vlakovne poti, lahko upravljavec po posvetovanju z zainteresiranimi strankami določi, da se določene infrastrukturne zmogljivosti (proge) uporabijo praviloma samo za določene vrste prometa. V tem primeru upravljavec pri dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti da tej vrsti prometa prednost. Posebna infrastruktura, določena v tem odstavku, se uporablja tudi za druge vrste prometa, če so zmogljivosti na voljo in je vozni park v skladu s tehničnimi značilnostmi, potrebnimi za delovanje na tej progi.
(6)Kadar se določi posebna infrastruktura v skladu s prejšnjim odstavkom, se to navede v programu omrežja.
- UPRS Sodba I U 2428/2017-40Upravno sodišče RS · 2019
Toženka je pri svoji analizi uporabila podatke, pridobljene s strani upravljavca, kar je tudi po presoji sodišča pravilen vir. Vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture je namreč obvezna gospodarska javna služba, ki jo upravlja upravljavec (11. člen ZZelP), med naloge upravljavca javne železniške infrastrukture pa med drugim sodi tudi vodenje evidence gibanj vseh vlakov in zamud (četrti odstavek 43. člena Uredbe 44/16). To pa pomeni originaren vir podatkov glede na analizo, ki jo je toženka izvedla. Sodišče ne more sprejeti tožbenega ugovora o napačnih zaključkih o vzrokih za zamude, saj le-ti izhajajo iz podatkov, ki jih je toženka pridobila iz pravno relevantnega vira (torej na podlagi 43. člena Uredbe 44/16 od upravljavca), kot tudi s strani vseh strank postopka (torej tudi tožnika), jih primerjala, opravila njihovo analizo in na tej podlagi sprejela svoje zaključke, ki jim sodišče pritrjuje. Sodišče se strinja s toženko, da bi določitev točno določenih tirov utegnila povzročati še večjo prezasedenost tirov na TPK, saj bi se s tem onemogočila večja prilagodljivost upravljavca glede na konkretno stanje prometa na TPK v danem času, ne g
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 6. 3. 2026 · trenutno
- 6. 2. 2023 – 5. 3. 2026
- 8. 6. 2018 – 5. 2. 2023
- 13. 11. 2015 – 7. 6. 2018
- 3. 8. 2009 – 12. 11. 2015
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 8 · EU 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 4. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 2428/2017-40Upravno sodišče RS · 2. 4. 2019besedilo 2018–2023
Toženka je pri svoji analizi uporabila podatke, pridobljene s strani upravljavca, kar je tudi po presoji sodišča pravilen vir. Vzdrževanje, obratovanje in obnavljanje javne železniške infrastrukture je namreč obvezna gospodarska javna služba, ki jo upravlja upravljavec (11. člen ZZelP), med naloge upravljavca javne železniške infrastrukture pa med drugim sodi tudi vodenje evidence gibanj vseh vlakov in zamud (četrti odstavek 43. člena Uredbe 44/16). To pa pomeni originaren vir podatkov glede na analizo, ki jo je toženka izvedla. Sodišče ne more sprejeti tožbenega ugovora o napačnih zaključkih o vzrokih za zamude, saj le-ti izhajajo iz podatkov, ki jih je toženka pridobila iz pravno relevantnega vira (torej na podlagi 43. člena Uredbe 44/16 od upravljavca), kot tudi s strani vseh strank postopka (torej tudi tožnika), jih primerjala, opravila njihovo analizo in na tej podlagi sprejela svoje zaključke, ki jim sodišče pritrjuje. Sodišče se strinja s toženko, da bi določitev točno določenih tirov utegnila povzročati še večjo prezasedenost tirov na TPK, saj bi se s tem onemogočila večja prilagodljivost upravljavca glede na konkretno stanje prometa na TPK v danem času, ne g