128. člen ZKP

Pritožbeni pregled zadeve v zvezi s pritožbenim očitkom zagovornika o podani kršitvi po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki naj bi se odražala v tem, da izrek nasprotuje razlogom sklepa in je tudi glede razlogov notranje neskladen, pokaže, da je zagovornik v predmetni zadevi podal več vlog, ki jih je naslovil kot "zahtevo za razkritje dokazov" in se pri njih skliceval na pravno podlago iz 3. točke tretjega odstavka 285.a člena ZKP v zvezi s 128. členom ZKP. V omenjenih vlogah je predlagal neomejen vpogled in kopiranje vsega dokaznega gradiva iz "policijskega in tožilskega spisa", saj bi v njima lahko bili razbremenilni dokazi, pomembni tudi v zvezi z odločanjem o njegovi zahtevi za izločitev dokazov. Pojma "razkrije dokazov" ZKP ne opredeljuje, niti ne predvideva takšnega zahtevka. Omenjene vloge je tako bilo treba presojati po vsebini in jih opredeliti v skladu z določbami ZKP.

Obdolženec ni upravičenec do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče med kazenskim postopkom po tretjem odstavku 92. člena ZKP odloči o izplačilu stroškov za izvedenca, tolmača ali strokovnjaka iz sredstev organa. Ker med obdolžencem in izvedencem ni nobenega pravnega razmerja in ker se s sklepom na podlagi tretjega odstavka 92. člena ZKP ne posega v obdolženčeve pravice, tudi ni podlage za obveznost vročanja teh sklepov obdolžencu.

Za odločanje o dostopu do sklepa o zavrženju ovadbe (Sklep) in Poročila oz kazenske ovadbe, je po presoji sodišča specialna pravna podlaga v 181. členu ZDT-1, ki jo je prav z namenom ureditve dotedanje pravne praznine uredil zakonodajalec z novelo ZDT-B. Tako glede na navedeno tudi glede pristojnosti za odločanje ni mogoče uporabiti splošnejšega ZDIJZ. Po prvem odstavku 181. člen ZDT-1 odloča o vpogledu vodja pristojnega državnega tožilstva, zoper odločitev katerega ni pravnega sredstva po ZDT-1, možna pa je tožba v upravnem sporu, saj ta odločitev pomeni upravni akt (2. člen ZUS-1). O Zahtevi sta odločala toženka in VDT RS, ki o Zahtevi nista pristojna odločati, zato sta absolutno bistveno kršila pravila postopka.

Kadar se sodno pisanje na delovnem mestu naslovnika izroči osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte, je taka nadomestna vročitev procesno veljavna, ne glede na to, ali je oseba pisanje dejansko predala naslovniku ali ne.

Neizločitev reprodukcij vsebine izjave osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP, iz procesnega gradiva, lahko pomeni obid namena prvega odstavka 83. člena ZKP in vodi v t.i. psihološko okužbo člana razpravljajočega senata.

Pri ZDIJZ in ZKP oziroma ZDT-1 gre za različne pravne podlage, vendar pa navedeni predpisi urejajo isto vprašanje, torej ali je (vsaj deloma) iste informacije sodišče oziroma državno tožilstvo kot državni organ dolžno oziroma upravičeno posredovati določeni osebi, ki je zanje zaprosila, ali ne. Upravičenja in omejitve iz navedenih predpisov v zvezi s tem so sočasno veljavne, hkrati pa tudi medsebojno nasprotne in izključujoče, zato je treba za razrešitev navedenega konflikta norm na podlagi splošnih pravil uporabe prava ugotoviti, katero od njih je treba uporabiti v konkretnem primeru. Iz 181. člena ZDT-1 izhaja, da je ta zakon uredil pravico različnih oseb do seznanitve s podatki, s katerimi razpolaga državno tožilstvo v zvezi z njegovimi pristojnostmi. Pri dostopu do informacij imajo posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. To se nanaša tudi na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih i

Glede na novejšo sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice - ESČP je treba v zvezi z varstvom pravice do zaslišanja obremenilnih prič presoditi: najprej, ali so za opustitev zaslišanja obremenilne priče podani opravičljivi razlogi, nadalje ali je izjava priče v luči 6. člena EKČP edini oziroma odločilen dokaz in nenazadnje tudi, ali je sodišče v zadostni meri poskrbelo za uravnoteženje slabšega položaja obrambe. Kot že navedeno, so bili v konkretni zadevi podani opravičljivi razlogi, da sodišče prič A. A. in J. J. ni moglo zaslišati neposredno na glavni obravnavi, pri tem pa izpovedbi obeh prič tudi nista edini oziroma odločilni dokaz, saj se je sodišče prve stopnje oprlo predvsem na izpovedbe zaslišanih policistov, listinske dokaze ter vsebino nosilcev elektronskih podatkov, kot to vse jasno izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje (zlasti točke 14 in 16-21 razlogov izpodbijane sodbe). Po presoji pritožbenega sodišča pa je bilo tudi dovolj poskrbljeno za uravnoteženje slabšega položaja obrambe, saj je bil obdolženec o zaslišanju obeh tujcev pravočasno obveščen in se je svoji prisotnosti ob zaslišanju prostovoljno odpovedal, pri čemer je pomembno le, da je obdolženec t

ZKP ne omogoča, da se izvedensko mnenje, ki vsebuje osebne podatke, samodejno označi kot strogo zaupno in kot tako zapečati v sodnem spisu. 128. člen ZKP dovoljuje pregled in prepis posameznih kazenskih spisov le tistemu, ki ima opravičen interes.

Kot pravilno navaja državni tožilec v pritožbi, mu je sodišče prve stopnje s tem, ko mu ni dovolilo prepisa oziroma kopiranja izvedenskega mnenja in odločbe ZZZS, omejilo dostop do navedenih listin in s tem onemogočilo, da izpodbija dokaze in navedbe obrambe tako, da bi lahko predlagal druge dokaze, s tem pa mu je omejilo pravico do enakopravnega položaja strank v kazenskem postopku.

Pravno podlago za dostop do informacij iz spisov kazenskega postopka ureja 128. člen ZKP, ki ne ureja zgolj upravičenj strank kazenskega postopka, temveč tudi vsake druge osebe, ki ima upravičen interes in ga izkaže pred pristojnim organom. ZKP ureja posebna pravila za dostopanje do navedenih informacij ter vsebuje v zvezi s tem postopkom ter pravicami oseb, ki so v njih, posebej prilagojene omejitve. Določilo 128. člena ZKP določa tako omejitve kot tudi način uresničevanja ustavne pravice do informacije javnega značaja ob upoštevanju specifičnega področja kazenskega postopka. ZDIJZ se lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki niso v sodnih spisih.

Dokaz v kazenskem postopku je originalno gradivo, to je zvočni posnetek prestrežene komunikacije, s katerim se sodišče seznani tako, da ga posluša. Čeprav je v sodni praksi sprejeto stališče, da se lahko sodišče z vsebino posnetkov seznani tudi tako, da prebere prepise zvočnih zapisov, predstavlja tak način izvajanja dokazov izjemo, ki je dopustna samo pod pogojem, da stranke temu ne ugovarjajo in če tudi sodišče ne dvomi o njihovi pravilnosti in popolnosti. Za zagotovitev poštenega sojenja je bistveno, da ima obdolženec ustrezne in zadostne možnosti, da se opredeli tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne stranke (tožilca) ni zapostavljen, pri čemer je obdolženčeva seznanitev s podatki spisa namenjena temu, da lahko še pred samim sojenjem in pred izvajanjem dokaznega postopka pripravi svojo obrambo. Neomejen dostop do spisa, ki je omogočen obdolženčevemu zagovorniku, ne more nadomestiti obdolženčeve pravice, da se brani sam, kar velja še posebej za vprašanja dejanske narave.

Določena stopnja tajnosti za posamezne dokumente in podatke sama po sebi ne more predstavljati ovire za izvedbo (pred)kazenskega postopka ali razloga za izločitev dokazov, saj je tovrstne dokumente in podatke sodišče prve stopnje dolžno presojati enako kot druge dokaze, pri čemer jih je pri svojem delu dolžno varovati ob upoštevanju ZKP in Zakona o tajnih podatkih oziroma relevantne zakonodaje, ki ureja delo s tajnimi podatki.

Višini zneska, določenega v okviru posebnega pogoja in prisojenega premoženjskopravnega zahtevka, se lahko tudi razlikujeta. Obtoženi je po priznanju krivde po obtožbi na predobravnavnem naroku pripoznal priglašen premoženjskopravni zahtevek z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Razlika med višinama zneskov določenega posebnega pogoja in prisojenega premoženjskopravnega zahtevka z zakonskimi zamudnimi obrestmi ne pomeni, da je izrek zaradi te razlike v nasprotju sam s seboj in nerazumljiv.

Glede na določbe Direktive 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih in drugi ter četrti odstavek 74. člena ZKP, ki temeljijo na zagotavljanju pravice do poštenega sojenja in pravice do obrambe, torej ne glede na to, ali zagovornik zastopa stranko po pooblastilu ali po uradni dolžnosti ali po brezplačni pravni pomoči, stroški tolmačenja za zaupni pogovor obdolženca z odvetnikom vedno bremenijo proračun. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrnilo plačilo nagrade in potrebnih izdatkov tolmačke za tolmačenje pogovorov zagovornika in obdolženca v prostorih ZPKZ, obdolžencu, ki je tujec in ne govori slovenskega jezika, onemogočilo posvet z zagovornikom v svojem jeziku.

Tožnik zahteva dostop do informacij iz spisov kazenskega postopka. Vrhovno sodišče je že presodilo, da pravno podlago za to daje 128. člen ZKP, ki ne ureja zgolj upravičenj strank kazenskega postopka, temveč tudi vsake druge osebe, ki ima opravičen interes (prvi odstavek) in ga izkaže pred pristojnim organom (drugi odstavek). Ta zakon torej ureja posebna pravila za dostopanje do navedenih informacij ter vsebuje v zvezi s tem tudi tem postopkom ter pravicam oseb, ki so v njih, posebej prilagojene omejitve. To pomeni, da 128. člen ZKP določa tako omejitve kot tudi način uresničevanja ustavne pravice do informacije javnega značaja ob upoštevanju specifičnega področja kazenskega postopka. Za odločanje o dostopu do te informacije je specialna pravna podlaga v 128. členu ZKP, zaradi česar tudi glede pristojnosti za odločanje ni mogoče uporabiti splošnejšega ZDIJZ. Po drugem odstavku 128. člena ZKP namreč dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi.

Presojo v smislu "škode interesom procesnega udeleženca" je v tem postopku potrebno razlagati in vezati na konkretno obravnavan kazenski postopek, ne pa tudi na druge postopke, v katerih lahko tudi v drugačni vlogi nastopa posamezen procesni udeleženec iz obravnavane zadeve. Pritožnik pravilno zatrjuje, da ugoditev predmetni prošnji za pregled in prepis kazenskega spisa v ničemer ne vpliva na potek konkretnega kazenskega postopka in na noben način ne posega v pravice in interese drugega oškodovanca v tem postopku.

Na podlagi tretjega odstavka 502.a člena ZKP in prvega odstavka 128. člena ZKP oseba, zoper katero je začasno zavarovanje odrejeno, pravico do pregleda in prepisa spisa. Vendar pri tem ne gre za pravico do kopije „celotnega spisa“, kot to zmotno meni pritožnik. Ni namreč sprejemljivo, da bi zgolj zato, ker teče postopek začasnega zavarovanja, udeleženec tega postopka imel pravico do kopije vseh listin spisa, tudi tistih, za katerih posest ne bi imel nobenega pravnega interesa. V kazenskem spisu se namreč nahajajo številni podatki, tudi osebni in občutljivi, ki nimajo nobene zveze z začasnim zavarovanjem. Očitno je, da pravni interes za pridobitev takšnih podatkov z vidika pravic udeleženca postopka začasnega zavarovanja ni podan. Sodišče upravičenost do kopiranja podatkov presoja šele na podlagi konkretizirane zahteve udeleženca postopka začasnega zavarovanja, in odloči, ali je zahteva udeleženca utemeljena. Udeleženka ima pravico pregledati podatke, ki jih je policija na podlagi odredbe sodišča izločila iz elektonske naprave, od teh pravico do kopije tistih komunikacij, ki se navajajo v obtožnici kot dokaz, pregled zaseženih elektronskih naprav pa se lahko opravi le

Pri tako imenovanih predlagalnih deliktih se storilec preganja po uradni dolžnosti, vendar glede dopustnosti pregona zakon upošteva interes oškodovanca, saj je njegov predlog procesna predpostavka, da lahko državni tožilec začne in vztraja pri kazenskem pregonu. Upoštevajoč določbo tretjega odstavka 154. člena ZKP ni dopustno dokazov, pridobljenih na podlagi odredb po 149.b členu ZKP, uporabiti pri kaznivih dejanjih tatvine po drugem in prvem odstavku 204. člena KZ-1. Ne glede na to, da so bili sporni izsledki sicer pridobljeni zakonito, se jih ne sme uporabiti v predmetnem postopku za kazniva dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, zato jih je potrebno iz spisa izločiti.

Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali se izjema za zavrnitev zahteve za dostop do zahtevane informacije na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nanaša zgolj na tisti podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali pa ta izjema velja tudi za tisti podatek, katerega razkritje bi škodovalo izvedbi drugega kazenskega pregona, ki je v povezavi s tistim, zaradi katerega je bil podatek pridobljen ali sestavljen? 2. Ali imajo pri dostopu do informacij, ki se nanašajo na kazenski pregon in se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah, posebna določila področne procesne zakonodaje glede (ne)javnosti postopkov in glede omejenih možnosti posameznikov za vpogled v te spise značaj specialne ureditve (Iex specialis) glede na določbe ZDIJZ? 3. Ali gre pri zahtevi za dostop do informacije javnega značaja, s katero prosilec zahteva podatek, do katerega kot stranka (pred)kazenskega postopka ne bi bil upravičen, za izvrševanje pravice dobiti informacijo javnega značaja v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo ZDIJZ omogoča, oziroma za zlorabo pravice do dostopa do informacije javn