127. člen ZKP
(1)Vabila in odločbe, ki se izdajajo do konca glavne obravnave za osebe, ki sodelujejo v postopku, razen za obdolženca, se smejo izročiti udeležencu v postopku, ki je pripravljen vročiti jih tistemu, kateremu so namenjene, če organ meni, da jih bo na ta način zanesljivo dobil.
(2)Vabilo na glavno obravnavo ali kakšno drugo vabilo ter odločba o preložitvi glavne obravnave ali drugih napovedanih dejanj se lahko sporoči osebam iz prejšnjega odstavka tudi s sredstvi elektronskih komunikacij, če se da po okoliščinah sklepati, da bo na ta način opravljeno sporočilo dobil tisti, kateremu je namenjeno.
(3)O tem, da je bilo vabilo sporočeno oziroma odločba izročena na način iz prejšnjih odstavkov, se napravi na spisu uradni zaznamek.
(4)Proti tistemu, ki je bil obveščen oziroma ki mu je bila odločba poslana po prvem ali drugem odstavku tega člena, nastopijo škodljive posledice, ki so predpisane za zamudo, samo, če se ugotovi, da je pravočasno dobil vabilo oziroma odločbo in da je bil poučen o posledicah zamude.
- UPRS Sodba I U 733/2020-48Upravno sodišče RS · 2024
V obravnavanem sporu to pomeni, da se ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki se ne nahajajo v sodnih ali državnotožilskih spisih, na kar pravilno opozori drugotožnik. Za odločitev v zadevi bi tako moral biti uporabljen 181. člen ZDT-1 kot specialni predpis v povezavi s 127. členom ZKP, ki urejata pridobitev informacij v zvezi s kazenskimi postopki, kot to utemeljeno navajata tožnika.
- VSM Sklep IV Kp 64588/2019Višje sodišče v Mariboru · 2022
V točki 6 razlogov izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje jasno zapisalo, da je obdolžencu krivdno povzročene stroške postopka naložilo zaradi njegovega ignoriranja in neaktivnega ravnanja, s tem ko sodnih pisanj ni dvigoval in sodišču tudi ni sporočil morebitnega drugega naslova bivanja, zaradi česar je moralo sodišče odrejati vročanja po detektivih. S tem se je prvostopenjsko sodišče povsem nedvoumno opredelilo do krivde obdolženca za nastanek stroškov kazenskega postopka, ki zaradi njegovega ravnanja ne morejo bremeniti proračun kljub zavrnilni sodbi.
- VSK Sklep II Kp 18227/2019Višje sodišče v Kopru · 2022
Sojenje v nenavzočnosti obtoženca glede na vsebino pritožbenih navedb zastavlja dilema, ali se je obtoženec dejansko odpovedal navzočnosti (sojenja) oziroma, ali je hotel opravičiti le svojo odsotnost na naroku z dne 13.1.2022, kot to trdi pritožba. Glede na opisano procesno situacijo ni odveč pripomba, da mora biti sodišče v primerih, kot je obravnavan, še posebej dosledno pri zagotavljanju procesnih pravic obtožencev. Stranke s sodiščem praviloma poslujejo z vlogami ali izjavami na zapisnik (prvi odstavek 76. člena ZKP), glede na okoliščine primera pa tudi preko elektronskih komunikacij. Tako možnost ima tudi sodišče na podlagi drugega odstavka 127. člena ZKP, pogoj pa je, da je mogoče sklepati, da bo sporočilo doseglo tistega, kateremu je namenjeno, pri čimer mora sodišče o tem napisati uradni zaznamek (tretji odstavek istega člena). V izogib pomotam ali nesoglasij bi zato bilo koristno, da sodišče v tistih primerih, ko gre za odpoved določenih procesnih pravic zahteva, da stranke o tem podajo pisno izjavo in le izjemoma v primeru telefonskih klicev, da potrdijo sestavljen uradni zaznamek.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 8. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 733/2020-48Upravno sodišče RS · 28. 8. 2024
V obravnavanem sporu to pomeni, da se ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki se ne nahajajo v sodnih ali državnotožilskih spisih, na kar pravilno opozori drugotožnik. Za odločitev v zadevi bi tako moral biti uporabljen 181. člen ZDT-1 kot specialni predpis v povezavi s 127. členom ZKP, ki urejata pridobitev informacij v zvezi s kazenskimi postopki, kot to utemeljeno navajata tožnika.
- VSM Sklep IV Kp 64588/2019Višje sodišče v Mariboru · 8. 12. 2022
V točki 6 razlogov izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje jasno zapisalo, da je obdolžencu krivdno povzročene stroške postopka naložilo zaradi njegovega ignoriranja in neaktivnega ravnanja, s tem ko sodnih pisanj ni dvigoval in sodišču tudi ni sporočil morebitnega drugega naslova bivanja, zaradi česar je moralo sodišče odrejati vročanja po detektivih. S tem se je prvostopenjsko sodišče povsem nedvoumno opredelilo do krivde obdolženca za nastanek stroškov kazenskega postopka, ki zaradi njegovega ravnanja ne morejo bremeniti proračun kljub zavrnilni sodbi.
- VSK Sklep II Kp 18227/2019Višje sodišče v Kopru · 30. 6. 2022
Sojenje v nenavzočnosti obtoženca glede na vsebino pritožbenih navedb zastavlja dilema, ali se je obtoženec dejansko odpovedal navzočnosti (sojenja) oziroma, ali je hotel opravičiti le svojo odsotnost na naroku z dne 13.1.2022, kot to trdi pritožba. Glede na opisano procesno situacijo ni odveč pripomba, da mora biti sodišče v primerih, kot je obravnavan, še posebej dosledno pri zagotavljanju procesnih pravic obtožencev. Stranke s sodiščem praviloma poslujejo z vlogami ali izjavami na zapisnik (prvi odstavek 76. člena ZKP), glede na okoliščine primera pa tudi preko elektronskih komunikacij. Tako možnost ima tudi sodišče na podlagi drugega odstavka 127. člena ZKP, pogoj pa je, da je mogoče sklepati, da bo sporočilo doseglo tistega, kateremu je namenjeno, pri čimer mora sodišče o tem napisati uradni zaznamek (tretji odstavek istega člena). V izogib pomotam ali nesoglasij bi zato bilo koristno, da sodišče v tistih primerih, ko gre za odpoved določenih procesnih pravic zahteva, da stranke o tem podajo pisno izjavo in le izjemoma v primeru telefonskih klicev, da potrdijo sestavljen uradni zaznamek.
- VSRS Sodba XI Ips 31100/2020Vrhovno sodišče RS · 23. 7. 2020
Negotovostim in zapletom pri vročanju se je mogoče izogniti le z vročanjem po zakonskih določbah ali pa na način, s katerim soglašajo vsi procesni udeleženci in pri katerem ni nobenega dvoma o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev pravnega sredstva.