VSMB Sklep II Kp 49098/2020

Okrožno sodišče na Ptuju je z izpodbijanim sklepom, v zvezi s 128. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pod točko I. ugodilo zahtevi za razkritje dokazov v delu, kjer naj PP Ptuj sodišču sporoči oziroma predloži:

- imena policistov, ki so sodelovali pri opazovanju ali kontrolah obtoženčevega naslova (naslov 1), na podlagi zaznav katerih je bil sestavljen uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 10. 9. 2020;

- dnevna poročila policistov, ki so sodelovali pri opazovanju oziroma kontrolah obtoženčevega naslova, za obdobje od 22. 8. 2020 do 10. 9. 2020;

- delovne naloge za policista B. B. in C. C., ter morebitnih drugih policistov, ki so sodelovali pri opazovanju oziroma kontrolah obtoženčevega naslova, za obdobje od 22. 8. 2020 do 10. 9. 2020.

Pod točko II. je v preostalem zahteve za razkritje dokazov zavrnilo.

Zoper povzeto odločitev sta pritožbo vložila obdolženec in njegov zagovornik. Zagovornik uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb 18. in 83. člena ZKP (pri čemer ju ne konkretizira), bistvene kršitve določb 11. točke prvega odstavka in drugega odstavka 371. člena ZKP ter kršitev pravice do obrambe iz 29. člena Ustave Republike Slovenije (URS) v zvezi s 6. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljih svoboščinah (EKČP) ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter ugoditev obdolženčevemu predlogu za razkritje dokazov, podredno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Obdolženec v pritožbi izpostavlja, da ni imel na voljo prevoda ZKP, da je sodišče v izpodbijanem sklepu isto pričo (D. D.) imenovalo tekom obrazložitve različno in se postavlja dvom v njeno identiteto, ocenjeval je dokaze, ki so bili izvedeni tekom preiskave in kritiziral odnos policistov do prepovedanih drog, predloga odločitve pritožbenemu sodišču pa ni podal.

Pritožba zagovornika obdolženega je utemeljena.

Pritožbeni pregled zadeve v zvezi s pritožbenim očitkom zagovornika o podani kršitvi po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki naj bi se odražala v tem, da izrek nasprotuje razlogom sklepa in je tudi glede razlogov notranje neskladen, pokaže, da je zagovornik v predmetni zadevi podal več vlog, ki jih je naslovil kot "zahtevo za razkritje dokazov" in se pri njih skliceval na pravno podlago iz 3. točke tretjega odstavka 285.a člena ZKP v zvezi s 128. členom ZKP. V omenjenih vlogah je predlagal neomejen vpogled in kopiranje vsega dokaznega gradiva iz "policijskega in tožilskega spisa", saj bi v njima lahko bili razbremenilni dokazi¹, pomembni tudi v zvezi z odločanjem o njegovi zahtevi za izločitev dokazov. Pojma "razkrije dokazov" ZKP ne opredeljuje, niti ne predvideva takšnega zahtevka. Omenjene vloge je tako bilo treba presojati po vsebini in jih opredeliti v skladu z določbami ZKP.

Sodišče prve stopnje je že uvodoma navedlo, da je vloge obravnavalo po določbi 128. člena ZKP, v obrazložitvi se je poleg 128. člena ZKP ob tem sklicevalo tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS v zadevi Up-899/16-28, Up-900/16-25, Up-901/16-25 z dne 5. 5. 2022. Določilo 128. člena ZKP in pravkar omenjena odločba Ustavnega sodišča RS obravnavajo pravico do pregleda in prepisa kazenskih spisov. Kaj je kazenski spis je opredeljeno v 212.a - 212.d členu Sodnega reda in sodišče v skladu z določbo 128. člena ZKP lahko dovoli pregled in prepis (le) kazenskega spisa, ne pa tega, kaj še ni ali morebiti celo nikoli ne bo del kazenskega spisa. Sodišče po 128. členu ZKP nima podlage za odločanje o tem, kdo sme pregledovati spise drugih državnih organov. Dovoli lahko le vpogled v "svoj", torej kazenski spis. In tega pravila ne spreminja niti s strani prvostopenjskega sodišča citirana sodna odločba Ustavnega sodišča RS kot zmotno meni zagovornik. Omenjena odločba Ustavnega sodišča RS se namreč nanaša na pravice obdolženca do pregleda in prepisa kazenskega spisa in na obveznost "razkritja dokazov" obdolžencu, ki so v njem².

Sklicujoč se na določbe 128. člena ZKP, je sodišče prve stopnje v izreku "deloma ugodilo zahtevi za razkritje dokazov" tako, da je odločilo naj PP Ptuj sporoči oziroma predloži imena policistov, ki so sodelovali pri opazovanju in kontrolah obdolženčevega bivališča, ter predloži dnevna poročila teh policistov in njihove delovne naloge, v preostalem pa je "zahteve za razkritje dokazov" zavrnilo. V obrazložitvi je svojo odločitev pojasnjevalo z določbami 128. člena ZKP, zavrnitev dela "zahteve za razkritje dokazov" pa z navedbami "da v tem delu zahteve omenjeni dokazi, ne predstavljajo dokaza v smislu ZKP in ne vplivajo na presojo o obstoju utemeljenega suma, ki je podlaga obtožnice in razkritje takšnega gradiva ne bi prispevalo k uresničevanju pravice do obrambe".

Izrek izpodbijanega sklepa je tako v nasprotju z obrazložitvijo, podano pa je tudi nasprotje v razlogih odločitve, saj ni jasno ali je prvostopenjsko sodišče obravnavane vloge "za razkritje dokazov" vsebinsko presojalo po 128. členu ZKP kot zahteve za pregled in prepis kazenskega spisa ali kot dokazne predloge (kot zahtevo za razkritje dokazov kot je navedlo v izreku je ni moglo, ker tega instituta ZKP ne pozna). S tem je sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP. Takšna kršitev pa ima za posledico razveljavitev izpodbijanega sklepa, pri kateri pritožbeno sodišče o drugih pritožbenih razlogih ne odloča.

Sodišče prve stopnje bo tako moralo vloge, naslovljene kot "zahteva za razkritje dokazov" ponovno vsebinsko preučiti. V primeru, da bo vloge štelo za dokazne predloge po pridobitvi "celotnih policijskih in tožilskih spisov³" bo upoštevalo, da v zvezi z odločitvijo o dokaznih predlogih, stranke nimajo pravice do posebne pritožbe. Svoje morebitno nestrinjanje lahko uveljavljajo v pritožbi zoper odločitev, sprejeto v zvezi z zahtevo za izločitev dokazov ali v pritožbi zoper sodbo. Če bo vloge štelo za zahtevo za pregled in prepis spisa, pa bo moralo upoštevati pojem kazenskega spisa in svojo pristojnost odločanja o pregledu in prepisu izvrševati le v zvezi z njim. V primeru, da sodišče ne dovoli pregleda in prepisa kazenskega spisa, mora o tem izdati sklep, zoper katerega ima stranka pravico do pritožbe.
-------------------------------
¹ T.i. fishing expedition dokazni predlog.
² V zadevi Up-899/16-28, Up-900/16-25, Up-901/16-25 z dne 5. 5. 2022 je bilo obravnavano dejstvo, da je bil obdolžencu omejen pregled kazenskega spisa. Sodišče mu ni dalo možnosti, da pregleda vse zbrano elektronsko gradivo (konkretno istovetne kopije iz elektronskih naprav), torej dokaze, ki so bili v kazenskem spisu. Omogočilo mu je zgolj pregled izvlečkov iz istovetne kopije, ki so jih naredili policisti in so bili shranjeni posebej in prav tako del kazenskega spisa. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bila s takim ravnanjem sodišča, ko se je obdolžencu dovolil pregled le dela kazenskega spisa, kršena pravica do dostopa do kazenskega spisa iz 128. člena ZKP, saj mu ni bilo omogočeno pregledovanje vseh delov kazenskega spisa, čeprav je podal več zahtev po takem pregledu (zahtev za razkritje dokazov) in s tem posledično tudi njegova pravica do obrambe.
³ Tožilski spis je sicer že postal del kazenskega spisa.