73. člen ZKP

Višini zneska, določenega v okviru posebnega pogoja in prisojenega premoženjskopravnega zahtevka, se lahko tudi razlikujeta. Obtoženi je po priznanju krivde po obtožbi na predobravnavnem naroku pripoznal priglašen premoženjskopravni zahtevek z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Razlika med višinama zneskov določenega posebnega pogoja in prisojenega premoženjskopravnega zahtevka z zakonskimi zamudnimi obrestmi ne pomeni, da je izrek zaradi te razlike v nasprotju sam s seboj in nerazumljiv.

Zagovornik je bil postavljen gluhonememu osumljencu in kot takemu upravičenemu do obvezne obrambe. Zagovornik je strokovni pomočnik obdolženca, ki mu s svojim znanjem in izkustvom pomaga pri njegovi obrambi, hkrati pa je tudi samostojen subjekt kazenskega postopka, ki ima po zakonu številne pravice in dolžnosti, ki jih izvršuje v korist obdolženca. Ker ima obdolženec pravico do učinkovite strokovne pomoči, je v 73. členu ZKP določena pravica zagovornika pregledovati in prepisovati spise hkrati tudi njegova dolžnost, saj funkcije obrambe ne more uspešno opravljati, če se ne seznani z vsemi dejstvi in dokazi, ki obdolženca obremenjujejo. Posledično pa prepise spisa za uspešno obrambo potrebuje sam, še posebej v konkretnem primeru, ko je osumljenec zaradi osebnih lastnosti (gluhonemost, nepismenost) popolnoma nezmožen za vsakršno obrambo in ne le nezmožen za uspešno obrambo. Vlogo za pregled in prepis spisa je podal zagovornik in ne osumljenec. Za zagovornika je taksna obveznost nastala takrat, ko je zahteval sodni prepis.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil vsem trem obdolžencem obrazložen sklep o priporu vročen po poteku oseminštirideseturnega roka od prve privedbe k preiskovalnemu sodniku, kar je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 202. člena ZKP. Zaradi takšnega postopanja sodišča je bilo odloženo udejanjanje pravice obdolžencev do učinkovite pritožbe. Ni pa bila s tem zagrešena bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki bi vplivala na zakonitost sklepa o odreditvi pripora in narekovala razveljavitev izpodbijanega pravnomočnega sklepa. Obdolženemu D. je bil obrazložen sklep o priporu res vročen po poteku štiriindvajseturnega roka iz drugega odstavka 20. člena Ustave, ravno tako je podana tudi očitana kršitev določb drugega in četrtega odstavka 210. člena ZKP. Prepozna vročitev obrazloženega sklepa o priporu priporniku in zavodu ne vpliva na zakonitost samega sklepa o priporu, z vročitvijo katerega je bilo takšno začasno nezakonito stanje odpravljeno. Glede na kratke zakonske roke, ki so predpisani za odločanje o priporu, ter glede na večje število obdolžencev in večji obseg spisa je po presoji Vrhovnega sodišča nemogoče, da bi imel vsak od obdolžencev oziroma zagovornikov polju

V kolikor je kazenski spis označen s stopnjo tajnosti, to ni razlog, da se ob izkazanem upravičenem interesu ne bi smelo dovoliti vpogleda v spis. Potrebno je oceniti, na podlagi vsebine tajnosti podatkov, ali bi pregled in prepis spisa ogrožal varnost države oz. njeno obrambo in to v povezavi z upravičencem, da vpogleda v spis. V primeru izključitve javnosti z glavne obravnave pa je potrebno ocenjevati, zakaj je javnost izključena.

Pravica do pregledovanja spisa je zvezana z obdolženčevo pripravo obrambe (1. alinea 29. člena Ustave RS). Gre torej za pravico obdolženca, zoper katerega se je kazenski postopek že začel, ne pa človeka, zoper katerega je bila vložena ovadba, o kateri sploh še ni bilo odločeno.

Ker sodišče v kazenskem postopku ob ugotavljanju dejstev upošteva načelo proste presoje dokazov, to pomeni, da ob presoji, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejeno (1. odstavek 18. člena ZKP). Sodišče lahko zato za ugotovitev dejstva, ki je obtožencu v škodo, upošteva tudi njegov zagovor in zagovor soobtoženca. Izpodbijanje ugotovitve, da je obsojenec ravnal z naklepom, v obravnavanem primeru predstavlja izpodbijanje ugotovljenih dejstev, na podlagi katerih je sodišče napravilo takšen sklep. To pomeni izpodbijanje dejanskega stanja, zaradi katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP). Podana je relativna kršitev določb kazenskega postopka (73. člena ZKP), ker v času, ko je bil obsojenec zaslišan pred preiskovalnim sodnikom, v spisu ni bilo izjave soosumljenca.

Določba 183. člena ZKP omogoča razlago, da sodišče tudi v nadaljnjem postopku ocenjuje, ali je treba stranke in zagovornika posebej seznaniti z dokaznim gradivom (konkretno z izdelanim izvedenskim mnenjem). Po drugi strani imata obdolženec in zagovornik pravico pregledati in prepisati spise in si ogledati zbrane dokazne predmete. Ker jima je bila v obravnavani zadevi vročena odredba o postavitvi izvedenca, sta bila seznanjena, da bo izdelano izvedensko mnenje. Zato bi se z vpogledom v spis ali s predlogom za vročitev lahko seznanila z njegovo vsebino.