Investicijski skladi in družbe za upravljanje

Sodišče je presodilo, da je toženka, ker je zmotno uporabila prepis, relevantno dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovila, kar je po 4. in 2. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 razlog za odpravo odločbe. Ker pa iz spisa oziroma tožnikovnih navedb izhaja, da je bil na mesto člana nadzornega sveta SDH že imenovan drug član, tožnik za odpravo izpodbijanega akta nima več pravnega interesa, saj ta ne bi mogla več izboljšati njegovega pravnega položaja. V takem primeru lahko tožnik uveljavlja ugotovitveni zahtevek, kar je tudi storil, sodišče pa mu je iz navedenih razlogov ugodilo.

Naziv kupca kot je naveden v izreku sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe se mora ujemati s kupcem iz Prodajne pogodbe oziroma s kupcem, ki je na javni dražbi kupil premoženje stečajnega dolžnika. V obravnavanem primeru ni sporno, da predstavljajo nepremičnine mesno predelovalni obrat. Vse premičnine, ki so bile hkrati predmet prodaje na javni dražbi, se uporabljajo za delo v navedenem obratu, kar izhaja iz opisa premičnin na seznamu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, pa tudi že prej Predloga za prodajo, sklepa o prodaji in razpisa druge javne dražbe. Če je temu tako, ustrezajo vse sporne premičnine pojmu pritiklin, kot je opredeljen v 17. členu SPZ. Sodišče prve stopnje je v okviru odločanje z izpodbijanim sklepom materialno pravno napačno presojalo utemeljenost podaje soglasja le v skladu z določbo 322. člena ZFPPIPP, zaradi česar je v celoti odpadla presoja utemeljenosti po 2. točki sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in presojalo, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP, pri čemer iz 339. člena ZFPPIPP izhaja, da mora biti v prodajni pogodbi določen rok za plačilo kupnine in izroči

Ker po (pravnomočni) ugotovitvi davčnega organa predpisani pogoj iz 6. člena ZDDPO za oprostitev plačila davka ni bil izpolnjen, je (ex tunc) nastopila izvršljivost obračuna in s tem podlaga za davčno izvršbo. V primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti, se izda ugotovitvena in ne odmerna odločba. Odgovornost družbe za upravljanje za obravnavano davčno obveznost sledi iz povezave določbe 136. člena ZISDU-1 še z drugimi določbami istega zakona, ki opredeljujejo njen položaj, zlasti povedna določba 124. člena ZISDU-1. Pri davkih gre (v vsakem primeru) za takšno obveznost vzajemnega sklada, za katero je kot družba za upravljanje odgovorna. Tek zastaralnega roka je pretrgalo Obvestilo o neplačanem davku, ki je bilo poslano pravni prednici tožeče stranke in se res nanaša na davčne obveznosti vzajemnega sklada B., vendar iz Obvestila dovolj jasno sledi, da se o neplačanih obveznostih vzajemnega sklada obvešča družbo za upravljanje ter da je družba za upravljanje tista, ki se jo poziva k plačilu dolžnega zneska skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Družba lahko pridobi kvalificirani poslovni delež, če je bilo njeno poslovanje v zadnjih treh poslovnih letih uspešno in stabilno (finančna trdnost). Torej a contrario tožena stranka družbi odvzame kvalificirani poslovni delež, če v zadnjih treh poslovnih letih njeno poslovanje ni bilo uspešno in stabilno. Zakonske ureditve ni mogoče razlagati tako, da mora že priti do ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje, torej da morajo te okoliščine že nastopiti. Namen te ureditve oziroma teh določb je v preprečitvi nastanka take situacije, da torej Agencija ukrepa še preden pride do dejanske ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje. Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na kršitev načela enakosti. Zakoni zavezujejo vsakega posebej in jih mora spoštovati, ne glede na to, ali jih spoštujejo drugi. S sklicevanjem na ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pa ne more upravičiti zahteve po vzpostavitvi oziroma ohranitvi nezakonitega stanja zgolj zato, ker naj bi do tega prišlo v drugih zadevah.

Zoper odločitev o povrnitvi stroških je sicer po tretjem odstavku 196. člena ZISDU-1 dovoljeno začeti postopek sodnega varstva, tudi če proti odredbi oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora ni posebnega sodnega varstva, vendar je po presoji Vrhovnega sodišča to samostojno sodno varstvo dopustno le iz razlogov, da stroški nadzora niso bili določeni v skladu s prvim odstavkom 196. člena ZISDU-1.

Družba lahko pridobi kvalificirani poslovni delež, če je bilo njeno poslovanje v zadnjih treh poslovnih letih uspešno in stabilno. Torej a contrario tožena stranka družbi odvzame kvalificirani poslovni delež, če v zadnjih treh poslovnih letih njeno poslovanje ni bilo uspešno in stabilno. Iz predloženih letnih poročil za leta 2008, 2009 in 2010 nedvomno izhaja, da je tožeča stranka v poslovnih letih 2009 in 2010 poslovala z izgubo. Poleg tega se je povečeval tudi delež dolgov v kapitalu družbe, ki je bil na koncu leta 2010 že 94,31 %. Tako poslovanje pa tudi po mnenju Vrhovnega sodišča ni uspešno in stabilno. Družba na podlagi takega poslovanja ne bi pridobila kvalificiranega poslovnega deleža, kar torej pomeni, da ji je ob takem dejanskem stanju bilo dovoljenje za kvalificirani poslovni delež utemeljeno odvzeto.