48. člen ZBan-UPB1
Banke držav članic
(1)Banka, ki je v državi članici upravičena opravljati vse oziroma posamezne bančne oziroma druge finančne storitve, lahko te storitve opravlja tudi na območju Republike Slovenije, bodisi preko podružnice, bodisi neposredno.
(2)Za banko iz prvega odstavka tega člena, ki opravlja bančne oziroma druge finančne storitve prek podružnice veljajo naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem teh določb zakonov: 1. 90., 91. in 128. člen tega zakona v delu, ki se nanaša na poročila in informacije, potrebne za izvrševanje pristojnosti in nalog Banke Slovenije na področju denarne politike, spremljanja likvidnostnih tveganj, statistike in uresničevanja jamstva za vloge, 2. četrti odstavek 118. člena in 122. člen tega zakona, 3. 103. in 104. člen tega zakona, 4. določbe drugih zakonov, ki zaradi zaščite javne koristi urejajo varstvo potrošnikov, preprečevanje pranja denarja oziroma druga področja, in ki veljajo za banke s sedežem v Republiki Sloveniji.
(3)Za banko iz prvega odstavka tega člena, ki neposredno opravlja bančne oziroma druge finančne storitve veljajo določbe zakonov iz 3. in 4. točke drugega odstavka tega člena in predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem teh določb zakonov.
(4)Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena in določbe 49., 50. in 51. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za tiste druge finančne organizacije držav članic, ki so v državi članici upravičene opravljati druge finančne storitve in ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. delničar oziroma družbenik druge finančne organizacije je ena ali več bank iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: banke delničarke), ki ima sedež v isti državi članici kot druga finančna organizacija; 2. druga finančna organizacija v državi članici njenega sedeža dejansko opravlja druge finančne storitve, ki jih namerava opravljati na območju Republike Slovenije; 3. banka delničarka oziroma banke delničarke iz 1. točke tega odstavka imajo v drugi finančni organizaciji skupno najmanj 90 odstotkov glasovalnih pravic; 4. banka delničarka oziroma banke delničarke solidarno jamčijo za vse obveznosti druge finančne organizacije in s takšno zavezo soglaša pristojni nadzorni organ države članice, v kateri ima banka oziroma banke sedež in 5. druga finančna organizacija je vključena v konsolidiran nadzor vseh oziroma posameznih bank delničark in so izpolnjene vse zahteve na konsolidirani podlagi glede kapitalske ustreznosti, omejitev velikih izpostavljenosti in naložb v kapitalu nefinančnih organizacij.
(5)Obvestilo pristojnega nadzornega organa Banki Slovenije iz prvega oziroma drugega odstavka 49. člena tega zakona mora poleg podatkov o drugi finančni organizaciji iz četrtega odstavka tega člena z vsebino, določeno v tretjem odstavku 44. člena tega zakona, obsegati tudi podatke o banki oziroma bankah delničarkah.
(6)Če pristojni nadzorni organ države članice obvesti Banko Slovenije, da je druga finančna organizacija države članice nehala izpolnjevati katerega od pogojev iz četrtega odstavka tega člena, se zanjo nehajo uporabljati določbe tega zakona, navedene v četrtem odstavku tega člena.
(7)Vloge pri podružnici banke države članice so vključene v sistem zajamčenih vlog v državi članici sedeža banke.
(8)Podružnica banke države članice se lahko za dopolnitev ravni oziroma obsega jamstva, ki presega raven oziroma višino zajamčene vloge v sistemu zajamčenih vlog v državi članici njenega sedeža, vključi v sistem zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji.
- VSRS Sodba G 42/2011Vrhovno sodišče RS · 2012
Družba lahko pridobi kvalificirani poslovni delež, če je bilo njeno poslovanje v zadnjih treh poslovnih letih uspešno in stabilno (finančna trdnost). Torej a contrario tožena stranka družbi odvzame kvalificirani poslovni delež, če v zadnjih treh poslovnih letih njeno poslovanje ni bilo uspešno in stabilno. Zakonske ureditve ni mogoče razlagati tako, da mora že priti do ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje, torej da morajo te okoliščine že nastopiti. Namen te ureditve oziroma teh določb je v preprečitvi nastanka take situacije, da torej Agencija ukrepa še preden pride do dejanske ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje. Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na kršitev načela enakosti. Zakoni zavezujejo vsakega posebej in jih mora spoštovati, ne glede na to, ali jih spoštujejo drugi. S sklicevanjem na ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pa ne more upravičiti zahteve po vzpostavitvi oziroma ohranitvi nezakonitega stanja zgolj zato, ker naj bi do tega prišlo v drugih zadevah.
- VSRS Sodba G 17/2011Vrhovno sodišče RS · 2012
Osebna podstat pravne osebe se najmočneje odraža prav v vodstveni strukturi le-te, zato obstajajo takšni primeri, kjer je utemeljeno pravno osebo presojati preko njene osebne podstati. Presoja ugleda predstavlja takšen primer, ko ugled vodstvenega kadra pravne osebe pomembno vpliva na ugled pravne osebe.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 11. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba G 42/2011Vrhovno sodišče RS · 13. 11. 2012
Družba lahko pridobi kvalificirani poslovni delež, če je bilo njeno poslovanje v zadnjih treh poslovnih letih uspešno in stabilno (finančna trdnost). Torej a contrario tožena stranka družbi odvzame kvalificirani poslovni delež, če v zadnjih treh poslovnih letih njeno poslovanje ni bilo uspešno in stabilno. Zakonske ureditve ni mogoče razlagati tako, da mora že priti do ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje, torej da morajo te okoliščine že nastopiti. Namen te ureditve oziroma teh določb je v preprečitvi nastanka take situacije, da torej Agencija ukrepa še preden pride do dejanske ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje. Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na kršitev načela enakosti. Zakoni zavezujejo vsakega posebej in jih mora spoštovati, ne glede na to, ali jih spoštujejo drugi. S sklicevanjem na ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pa ne more upravičiti zahteve po vzpostavitvi oziroma ohranitvi nezakonitega stanja zgolj zato, ker naj bi do tega prišlo v drugih zadevah.
- VSRS Sodba G 17/2011Vrhovno sodišče RS · 10. 7. 2012
Osebna podstat pravne osebe se najmočneje odraža prav v vodstveni strukturi le-te, zato obstajajo takšni primeri, kjer je utemeljeno pravno osebo presojati preko njene osebne podstati. Presoja ugleda predstavlja takšen primer, ko ugled vodstvenega kadra pravne osebe pomembno vpliva na ugled pravne osebe.