507. člen ZTFI-UPB3

V zvezi s presojo elementa „ povezanega delovanja “ po drugi alineji 1. točke prvega odstavka 374. člena ZTFI, Vrhovno sodišče opozarja na avtonomen pomen določb o prepovedi zlorab trga vrednostnih papirjev. Namreč cilj teh določb je v zagotovitvi varstva investitorjev ter poštenega, transparentnega in uspešnega delovanja finančnega trga. V tem kontekstu pretok informacij predstavlja uresničevanje subjektivnega elementa tržne manipulacije, ki je v manipulativnem namenu povezano delujočih oseb. S tega vidika pa je treba presojati tudi pomen t. i. mreže povezav, ki dokazuje obstoj okoliščin o medsebojnem poznanstvu posameznih fizičnih oseb, kar omogoča sklep o relevantnem pretoku informacij (preko medsebojnega dogovora). Čeprav drži tožbeni očitek, da obravnavana „ mreža povezav “ sama po sebi ne omogoča zaključka o povezanem delovanju tožnic, je Agencija pravilno utemeljila, da le-ta šele skupaj z ostalimi relevantnimi okoliščinami (znaki) omogoča zaključek o povezanem delovanju. Posledično je za odločitev v tej zadevi bistveno, da je Agencija povezano delov

Določba 521. člena ZTFI krog strank postopka striktno omejuje le na subjekt nadzora in na člane uprave borznoposredniške družbe oziroma smiselno, izvršne direktorje v enotirnem sistemu upravljanja. Vendar pa izostanek tovrstnih specialnih določb, tudi glede uporabe 44. člena ZUP, še ne pomeni, da je pravica do stranske udeležbe v postopku predmetnega nadzora po določbi 521. v zvezi s 488. členom ZTFI zakonsko povsem izključena. Tovrstna razlaga zakonodajalčevega namena bi bila preozka. Glede na izrecno subsidiarno uporabo določb ZUP v postopkih odločanja Agencije v posamičnih zadevah (drugi odstavek 496. člena ZTFI), v tem kontekstu ni mogoče izključiti (tudi) pristojnosti Agencije za odločanje o eventualnem priznanju stranske udeležbe zainteresirani osebi, ki bi v okoliščinah konkretnega primera uspela izkazati svoj pravni interes, to je, da utemeljeno vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi.

Zoper odločitev o povrnitvi stroških je sicer po tretjem odstavku 196. člena ZISDU-1 dovoljeno začeti postopek sodnega varstva, tudi če proti odredbi oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora ni posebnega sodnega varstva, vendar je po presoji Vrhovnega sodišča to samostojno sodno varstvo dopustno le iz razlogov, da stroški nadzora niso bili določeni v skladu s prvim odstavkom 196. člena ZISDU-1.

V skladu s prvim odstavkom 507. člena ZTFI je postopek sodnega varstva dovoljen le proti odločbam agencije, ne pa tudi proti odločbam predsednika senata. Proti slednjim ima prevzemnik v skladu s prvim odstavkom 554. člena ZTFI pravico vložiti ugovor. Sodno varstvo zoper odločbo predsednika senata torej ni predvideno, zato je sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na odločbo predsednika senata, zavrglo. Rok za objavo prevzemne ponudbe iz prvega odstavka 28. člena ZPre-1 ni prekluzivne narave. ZPre-1 ne določa, da po poteku tega roka prevzemne ponudbe ni več mogoče objaviti. Niti ne določa, da se zamuda roka za objavo prevzemne ponudbe šteje za odstop od prevzemne namere, zaradi česar prevzemnik v enem letu po tem ne sme dati nove prevzemne ponudbe. Zamuda roka za objavo prevzemne ponudbe zato ne more imeti za posledico sklepa, da prevzemna ponudba ni v skladu z zahtevami iz ZPre-1.