VSRS Sodba G 42/2011

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odvzela tožeči stranki dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v družbi za upravljanje A. .. finančna družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., št. 30/9/AG-05-(48) z dne 1. 2. 2006, ker so glede na finančne podatke, ki izhajajo iz revidiranih letnih poročil družbe A. finančna družba, d.d., za poslovna leta 2008, 2009 in 2010 nastopile okoliščine iz 1. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1) v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZBan-1 in 19. členom Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (v nadaljevanju ZISDU-1), zaradi katerih imetnik kvalificiranega deleža oziroma 48,4901 % deleža glasovalnih pravic oziroma deleža v kapitalu družbe za upravljanje Nacionalna finančna družba za upravljanje investicijskih skladov, d. o. o., ne ustreza merilu primernosti kvalificiranega imetnika iz 3. točke prvega odstavka 48. člena ZBan-1 v zvezi z 19. členom ZISDU-1 in s 5. členom Sklepa o imetnikih kvalificiranih deležev družb za upravljanje, in sicer da tožeča stranka zaradi slabega finančnega položaja nima ustrezne finančne trdnosti, zaradi česar je lahko ogroženo poslovanje te družbe za upravljanje.

2Tožeča stranka v postopku sodnega varstva s tožbo izpodbija navedeno odločbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kršitev pravil postopka in nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi ter ji naloži povrnitev stroškov tega postopka.

3Tožba je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru na tožbo predlagala njeno zavrnitev.

4Sodišče je z odgovorom tožene stranke seznanilo tožečo stranko.

5Tožba ni utemeljena.

6Iz izpodbijane odločbe, navedb strank v postopku ter predloženih listin izhaja, da je tožena stranka dne 1. 2. 2006 izdala tožeči stranki dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža več kot 33% v družbi za upravljanje A. .. finančna družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o. Na podlagi tega dovoljenja je tožeča stranka postala imetnica 48,4901 % deleža družbe za upravljanje. V postopku nadzora je tožena stranka pregledala finančne podatke za tožečo stranko za poslovna leta 2008, 2009 in 2010, ki izhajajo iz javno objavljenih revidiranih letnih poročil za leti 2008 in 2009 ter revidiranega letnega poročila za 2010 ter na podlagi ugotovljenega izdala odločbo št. 4026-3/2011-1 z dne 20. 6. 2011 o začetku postopka za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža (v nadaljevanju odločba o začetku postopka).

7Odločbo o začetku postopka je vročila tožeči stranki, ki je v izjavi z dne 12. 7. 2011 ugovarjala utemeljenosti razlogov za začetek postopka za odvzem dovoljenja, navajala dejstva oziroma argumente, ki naj bi izkazovali neutemeljenost odvzema dovoljenja, ter zatrjevala oziroma dokazovala svojo finančno trdnost. Po prejemu izjave je tožena stranka izdala v tem postopku sodnega varstva izpodbijano odločbo, s katero je tožeči stranki odvzela dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je zavrnila ugovore oziroma trditve tožeče stranke, ki jih je podala v izjavi, ter zaključila, da tožeča stranka ni v ničemer izpodbila njenih ugotovitev o tem, da ne ustreza več merilu primernosti kvalificiranega imetnika, da ni navedla oziroma izkazala dejstev, iz katerih bi izhajalo, da ima primerno finančno trdnost, niti ni priložila dokazov, iz katerih bi izhajalo, da ima primerno finančno trdnost, zato obstaja razlog za odvzem dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 49. člena ZBan-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZBan-1 in 19. členom ZISDU-1, saj nima ustrezne finančne trdnosti.

8V skladu s 193. členom ZISDU-1 tožena stranka opravlja nadzor nad družbami za upravljanje. Po prvem odstavku 19. člena tega zakona se za delničarje družbe za upravljanje smiselno uporabljajo določbe 45. do 59. člena ZBan-1(1).

9V 55. členu ZBan-1 so določeni pogoji za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Tako lahko po 2. točki prvega odstavka tega člena Banka Slovenije (Agencija) odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, če nastopijo druge okoliščine iz prvega ali drugega odstavka 49. člena tega zakona. V 49. členu ZBan-1 pa je med drugim določeno, da lahko Banka Slovenije (Agencija) zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, če bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka 48. člena tega zakona (1. točka prvega odstavka 49. člena ZBan-1). V 48. členu ZBan-1 so določena merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika(2). Tako je v prvem odstavku 48. člena ZBan-1 med drugim določeno, da mora agencija presojati primernost tudi na podlagi finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika.

10Na podlagi smiselne uporabe 59. člena ZBan-1, ki določa, da Banka Slovenije predpiše podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 48. člena tega zakona, je tožena stranka izdala Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev družb za upravljanje(3) (v nadaljevanju Sklep), s katerim je uredila podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 1. do 3. točke 48. člena ZBan-1. Sklep v 5. členu določa merila za finančno trdnost bodočega kvalificiranega imetnika, in sicer, da mora biti finančni položaj bodočega kvalificiranega imetnika trden, tako da ne bo ogroženo poslovanje družbe za upravljanje, v kateri namerava pridobiti kvalificirani delež. Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen: a) če je bilo poslovanje bodočega kvalificiranega imetnika v zadnjih treh poslovnih letih uspešno ter stabilno in b) če je mogoče sklepati, da finančni položaj bodočega kvalificiranega imetnika omogoča nakup kvalificiranega deleža in izvedbo poslovnega načrta družbe za upravljanje za prihodnja tri leta, upoštevajoč višino kvalificiranega deleža, ki ga namerava pridobiti v družbi za upravljanje, način financiranja nakupa in dejavnost bodočega kvalificiranega imetnika.

11Družba lahko pridobi kvalificirani poslovni delež, če je bilo njeno poslovanje v zadnjih treh poslovnih letih uspešno in stabilno (finančna trdnost). Torej a contrario tožena stranka družbi odvzame kvalificirani poslovni delež, če v zadnjih treh poslovnih letih njeno poslovanje ni bilo uspešno in stabilno(4). Iz predloženih letnih poročil za leta 2008, 2009 in 2010 nedvomno izhaja, da je tožeča stranka v vseh teh letih poslovala z izgubo. V istem obdobju se je zmanjševal kapital tožeče stranke, v letu 2010 in 2011 pa se je zmanjšal tudi njen osnovni kapital s 140,741.137,00 EUR na 74,199.831,20 EUR na dan 31. 1. 2011. Poleg tega se je povečeval tudi delež dolgov v kapitalu družbe, saj je od 55,7 % sredstev, ki so bila s kapitalom družbe financirana na dan 31. 12. 2008, bilo na dan 31. 12. 2010 financiranih s kapitalom družbe 38,17 % sredstev družbe. Tožeča stranka tudi ni prerekala, da ji v letu 2011 zapade v plačilo za 46,682.516,00 EUR glavnic iz kratkoročnih bančnih kreditov in za 24,443.681,00 EUR drugih kratkoročnih obveznosti, skupaj s pogodbenimi obrestmi. Ob tem je tožeča stranka ustvarila v letu 2010 6,445.088,00 EUR prihodkov. Glede na padajoči trend prihodkov od leta 2008 naprej zato ni verjetno, da bi lahko tožeča stranka s prihodki pokrila vsaj svoje kratkoročne obveznosti, zapadle v letu 2011. Tako poslovanje tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni uspešno in stabilno, saj v poslovanju tožeče stranke od leta 2008 do konca leta 2010 ni zaslediti pozitivnih kazalcev ali trenda izboljšanja poslovanja. Družba na podlagi takega poslovanja ne bi pridobila kvalificiranega poslovnega deleža, zato na podlagi stališča z začetka te točke obrazložitve in opisanega dejanskega stanja to pomeni, da ji je dovoljenje za kvalificirani poslovni delež utemeljeno odvzeto.

12Po presoji Vrhovnega sodišča je napačna (strogo jezikovna) razlaga določbe 5. člena Sklepa oziroma 55. člena ZBan-1, kot jo zagovarja tožeča stranka. ZBan-1 v 55. členu določa, da Banka Slovenije (Agencija) lahko odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, (tudi) če nastopijo okoliščine iz (tudi) prvega odstavka 49. člena tega zakona, torej če bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz (tudi) 3. točke prvega odstavka 48. člena tega zakona, to je finančna trdnost. Slednja je natančneje opredeljena v 5. členu Sklepa in sicer mora biti finančni položaj tako trden, da ne bo ogroženo poslovanje družbe za upravljanje investicijskih skladov. Eden od pogojev, da se šteje ta pogoj finančne trdnosti za izpolnjen, pa je uspešno ter stabilno poslovanje v zadnjih treh letih. Povzete zakonske ureditve oziroma določb tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče razlagati tako, da mora že priti do ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje, torej da morajo te okoliščine že nastopiti. Namen te ureditve oziroma teh določb je v preprečitvi nastanka take situacije, da torej Agencija ukrepa še preden pride do dejanske ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje.

13Po presoji Vrhovnega sodišča so neutemeljene tudi tožbene navedbe glede neupoštevanja načela sorazmernosti, ki ga določa 8. člen Sklepa (in v zvezi s tem kršitve načela zakonitosti iz 6. člena ZUP). V tem členu je med drugim določeno, da Agencija pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da pri presoji izpolnjevanja meril iz 3. do 7. člena tega sklepa upošteva: a) naravo bodočega kvalificiranega imetnika (fizična ali pravna oseba), b) dejavnost bodočega kvalificiranega imetnika, c) velikost deleža, ki ga namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti, d) vpliv na upravljanje družbe za upravljanje, v kateri namerava pridobiti kvalificirani delež, e) obstoj dokumentacije in informacij iz preteklih ocen o primernosti kvalificiranega imetnika in f) morebitna druga dejstva in okoliščine. Tožena stranka uporabe tega načela ob odločanju v obrazložitvi res ni posebej utemeljila oziroma obrazložila, vendar to načelo ne izključuje upoštevanja zakonske določbe glede finančne trdnosti (ki je temeljna določba oziroma podlaga za odločanje v konkretni zadevi) niti a) točke drugega odstavka 5. člena Sklepa, zato po presoji Vrhovnega sodišča to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločbe.

14Prav tako se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na kršitve načela enakosti ter v zvezi s tem zatrjuje selektivno oziroma ciljno delovanje tožene stranke. V obravnavani zadevi se preizkuša zakonitost izpodbijane odločbe, izdane tožeči stranki in na to ne vpliva morebitna nezakonitost ali neukrepanje državnih organov v drugih zadevah. Zakoni zavezujejo vsakega posebej in jih mora spoštovati, ne glede na to, ali jih spoštujejo drugi. S sklicevanjem na ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pa tožeča stranka ne more upravičiti zahteve po vzpostavitvi oziroma ohranitvi nezakonitega stanja zgolj zato, ker naj bi do tega prišlo v drugih zadevah(5).

15Glede na predložene listine je tožena stranka tudi pravilno ugotovila dejansko stanje. Iz revidiranih finančnih poročil je povzela podatke, ki so navedeni tudi v tej obrazložitvi, in nanje oprla svojo odločitev. Na podlagi teh podatkov je pravilno zaključila, da poslovanje tožeče stranke v zadnjih treh letih ni bilo uspešno in stabilno, da torej njen finančni položaj ni trden.

16S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tiste tožbene navedbe, ki so bile po njegovi presoji bistvene za odločitev. Odgovor na ostale tožbene navedbe pa je razviden iz konteksta celotne obrazložitve predmetne sodbe.

17Ker tožba po vsem navedenem ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 (v zvezi z drugim odstavkom 506. člena ZTFI) zavrnilo.

18Skupaj s tožbo je sodišče zavrnilo tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

---.---

Op. št. (1): Pri smiselni uporabi določb 45. do 59. člena ZBan-1 se namesto pojma „banka“ uporablja pojem „družba za upravljanje“ in namesto pojma „Banka Slovenije“ pojem „Agencija“, pri smiselni uporabi 53. člena ZBan-1 pa namesto napotila 375. člena ZBan-1 uporablja napotilo 545. člena ZTFI (19. člen ZISDU-1).

Op. št. (2): Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje banke (družbe za upravljanje), v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, mora Banka Slovenije (Agencija) pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ob upoštevanju vpliva, ki bi ga verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje banke (družbe za upravljanje), če pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, presojati primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril: 1. ugleda bodočega kvalificiranega imetnika; 2. ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati banko (družbo za upravljanje) ali drugače vplivati na poslovanje banke (družbe za upravljanje), če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve; 3. finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje banka (družba za upravljanje); 4. verjetnih posledic, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, za sposobnosti banke (družbe za upravljanje) ravnati v skladu s pravili o upravljanju s tveganji ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 4. poglavju tega zakona, in zahteve iz petega odstavka 289. člena tega zakona (prvi odstavek 48. člena ZBan-1).

Op. št. (3): Uradni list RS, št. 74/2009 z dne 25. 9. 2009

Op. št. (4): Enako tudi v sodbi Vrhovnega sodišča G 34/2011 z dne 22. 5. 2012

Op. št. (5): Glej tudi: sklep Ustavnega sodišča RS Up-22/94 z dne 7. 3. 1997, odločba Ustavnega sodišča RS Up-21/93 z dne 4. 4. 1996, sodba Vrhovnega sodišča IV Ips 9/2011, IV Ips 18/2011, IV Ips 19/2011 z dne 22. 2. 2011