5. člen ZDIJZ

Kadar iz dokumentov ni mogoče razbrati informacij, ki se varujejo s tajnostjo glasovanja, s sklicevanjem na tajnost logično ni mogoče omejiti dostopa do informacij javnega značaja. Tožena stranka je zato postopala pravilno, ko je po končanem tajnem glasovanju neveljavne glasovnice opredelila kot informacije javnega značaja. Sama tajnost glasovanja, določena v drugem odstavku 111. člena Ustave, ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja, ko je glasovanje enkrat zaključeno. Namen tajnosti glasovanja je v zavarovanju reprezentativnega mandata poslancev oziroma v tem, da se lahko poslanci pri tajnem glasovanju svobodno opredelijo, ne da bi bili pri tem vezani na kakršna koli navodila. Ta namen je bil v konkretnem primeru že izpolnjen, saj je bilo tajno glasovanje izvedeno in zaključeno. Med strankama ni sporno, da so bile zahtevane neveljavne glasovnice nepodpisane in da iz njih ni mogoče ugotoviti identitete glasujočega, zato zaradi razkritja teh glasovnic poslanci ne bi mogli biti deležni nobenih pritiskov. Ena od temeljnih nalog DZ je poleg zakonodajne in nadzorne funkcije tudi njegova volilna funkcija, ki je urejena s predpisi i

Na namen prosilca, ki ni združljiv z namenom, ki ga zasleduje pravica dostopa, in ki pomeni zlorabo te pravice, se sklepa na podlagi kriterijev, ki jih je razvila sodna praksa, in ki se odražajo navzven v negativnih posledicah, ki jih ima vložena zahteva ali več povezanih zahtev na delo organa (ki je zaradi velikega števila vloženih in/ali obsežnih zahtev prekomerno obremenjen in s tem oviran pri delu, izpostavljen žalitvam, provokacijam, šikaniranju...). Subjektivni namen, ki ga prosilec zasleduje z vloženo zahtevo, pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja ni pomemben (prav tako tudi ne pri presoji morebitne zlorabe pravice). Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zaradi zaključka sodnega postopka ni podana, saj ni izpolnjen eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev za uveljavitev izjeme - to je, da je sodni postopek, v zvezi s katerim naj bi bili po zatrjevanju tožnika sestavljeni zahtevani dokumenti, še v teku. Zgolj hipotetično in splošno sklicevanje na morebitne motnje in na škodo, ki bi lahko potencialno nastala, ne zadostuje za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Po presoji sodišča v konkretni zadevi ni izkazano, da bi pri zahtevi prosilca za informacije javnega značaja, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev, šlo za zlorabo pravice prosilca po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Navedena zahteva prosilca namreč ni ne žaljiva in ne pretirano obsežna, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo organa. Po presoji sodišča tudi večje število zadev, vloženih s strani prosilca oz. nekajkratno ponavljajoča se zahteva, samo po sebi namreč ne zadošča za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, četudi to utegne organu povzročiti določene neprijetnosti.

Ker tožena stranka v ponovljenem postopku ni sledila navodilom Upravnega sodišča RS v sodbi I U 313/2017 z dne 9. 1. 2019, Upravno sodišče v tej zadevi ponovno poudarja, da je šikanozno ravnanje oziroma zlorabo pravice iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ potrebno presojati v širšem kontekstu, saj ni vezano na posamezno ravnanje. Tožena stranka bi morala, skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 slediti navodilom sodišča in (med drugim) zatrjevano ravnanje prosilca ovrednotiti tudi ob upoštevanju njegovih drugih ravnanj, na katere se je tožnik skliceval v odločbi, česar pa ni storila. Le celovita obravnava, to je številnosti zahtev, (ne)primerljivosti okoliščin in narave zahtevkov, bi lahko toženi stranki omogočila zakonito ugotovitev, ali je prosilčeva vloga šikanozna in pomeni zlorabo pravice.

Zahtevani podatki javnih uslužbencev so sicer osebni podatki, vendar sta njihovo posredovanje in obdelava v tem primeru skladni s točko c) prvega odstavka 6. člena SUVP in sta zakoniti, saj je podana izrecna in jasna pravna podlaga v specialnem predpisu, in sicer v določbi 38. člena ZSPJS. Prosilec zahteva posredovanje dokumenta z informacijami, ki so na podlagi splošnega predpisa glede dostopa do informacij javnega značaja, to je ZDIJZ, povezane z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, zaposlenih pri tožniku in s porabo javnih sredstev. Upravno sodišče tudi v tej zadevi ugotavlja, da je pravilna odločitev tožene stranke, da so zahtevani podatki, torej podatki o izplačanih bruto plačah, skupaj z imenom in priimkom javnega uslužbenca B., nazivom delovnega mesta in organizacijsko enoto, absolutno javno dostopni.

Zahtevani podatki javnih uslužbencev so sicer osebni podatki, vendar je njihovo posredovanje in obdelava v tem primeru skladno s točko c) prvega odstavka 6. člena SUVP zakonita, saj je podana neposredna pravna podlaga v 38. členu ZSPJS. Za obravnavano zadevo je ključna ugotovitev tožene stranke, da prosilec zahteva posredovanje dokumenta z informacijami, ki so povezane z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, zaposlenih pri tožniku in s porabo javnih sredstev. Ob upoštevanju navedene pravne podlage in sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 20094 sodišče presoja, da je pravilna odločitev tožene stranke, da so zahtevani podatki (absolutno) javno dostopni. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ocenila vse okoliščine, zaradi katerih je tožniku naložila, da mora prosilcu posredovati zahtevani dokument tudi z imeni in priimki javnih uslužbencev, na katere se nanašajo podatki o plači.

Zahtevani podatki javnih uslužbencev so sicer osebni podatki, vendar je njihovo posredovanje in obdelava v tem primeru skladno s točko c) prvega odstavka 6. člena SUVP zakonita, saj je podana neposredna pravna podlaga v 38. členu ZSPJS. Za obravnavano zadevo je ključna ugotovitev tožene stranke, da prosilec zahteva posredovanje dokumenta z informacijami, ki so povezane z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, zaposlenih pri tožniku in s porabo javnih sredstev. Ob upoštevanju navedene pravne podlage in sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 20094 sodišče presoja, da je pravilna odločitev tožene stranke, da so zahtevani podatki (absolutno) javno dostopni. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ocenila vse okoliščine, zaradi katerih je tožniku naložila, da mora prosilcu posredovati zahtevani dokument tudi z osebnimi imeni in priimki javnih uslužbencev, na katere se nanašajo podatki o plači.

Po presoji sodišča je toženka pravilno ocenila vse okoliščine, zaradi katerih je tožnici naložila, da mora prosilcu predložiti zahtevane dokumente in je pravilno ocenila, da ne gre za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri presoji zlorabe pravice izhajamo iz ZDIJZ, kjer je splošno načelo, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Dejstvo pa je, da pravice ni dopustno izvrševati v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom. Zloraba pravice je prekoračitev pravne meje, zaradi česar pride do kolizije dveh pravic, ki se med seboj ne izključujeta.

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so elementi, ki kažejo na zlorabo pravice, pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost ipd. ter da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec škodovati organu na primer z žalitvami, vlaganjem velikega števila zahtev, obsežnimi zahtevami ipd., v obravnavanem primeru pa ni šlo za tak primer. Prav tako je bilo pravilno ugotovljeno, da gre pri izplačilih delovne uspešnosti iz sredstev, pridobljenih na trgu, za prosto dostopne informacije javnega značaja, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev, torej so podatki, ki so predmet zahteve prosilca, absolutno javni podatki in kot taki prosto dostopni javnosti. Do informacij javnega značaja je upravičen vsakdo in mu pri tem ni treba izkazovati niti pravnega interesa niti navajati razlogov, zakaj želi dostop do neke informacije. V postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pomembno, iz katerih razlogov želi prosilec dobiti informacijo, saj gre za univerzalno pravico, ki pripada vsakomur. Prosilec je podal eno zahtevo, iz same zahteve pa ni razvidno, da bi bila šikanoznega značaja. To, če je po navedbah tožeče stranke dokume

Upravna postopka sta bila že zaključena, zato dostop do informacij ne more škodovati njuni izvedbi, zahtevani dokumenti ne ustrezajo pogojem, da bi jih lahko obravnavali kot davčno tajnost, ker niso nosili oznake davčne tajnosti in jih prvostopenjski organ ni obdeloval za namene davčnega postopka, da bi na njihovi podlagi davčni organ odločil o davčni obveznosti, za poslovno skrivnost pa ne gre iz razlogov, ker so podatki po zakonu javni, če gre za podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Dejstvo, da prvostopenjski organ v isti zadevi z isto številko po pravnomočnosti sklepa vodi tudi postopek nadzora izvršitve izdanega akta, ne pomeni, da je predhodni postopek ugotavljanja skladnosti delovanja kolektivnih organizacij z določbami ZKUASP še v teku in zato ni mogoče slediti prvostopenjskemu organu, da bi razkrivanje zahtevanega podatka škodovalo izvedbi konkretnega postopka. Tožena stranka je zavzela pravilno stališče, da dejstvo, da je prvostopenjski organ vodil tudi postopek izvršitve izrečenih ukrepov, ne pomeni, da je zaradi tega postopka treba zavrniti dostop do dokumentov tudi iz postopka ugotavljanja skladnosti delovanja kolektivne organizacije z določb

Podatki o imenih in priimkih posameznih javnih uslužbencev ter podatki o skupni vsoti dodatkov so sicer osebni podatki, vendar pa je podana neposredna zakonska podlaga za razkritje v šestem odstavku 38. člena ZSPJS, ki določa, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Poleg tega je bilo pravilno ugotovljeno, da imajo pri tožeči stranki zaposleni status javnih uslužbencev in da se njihove plače zagotavljajo iz javnih sredstev in izplačujejo iz proračuna tožeče stranke, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker gre za podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem delovnega mesta javnega uslužbenca, je povsem nerelevantno, ali so podani elementi izjeme v zvezi z notranjim delovanjem organa iz 11.

Na organu je dokazno breme, da kot verjetno izkaže ogroženost nadaljnje izvedbe postopka, pri tem pa se ne sme spuščati v presojo, ali bi škoda lahko nastala tudi posameznim strankam postopka. Od tožene stranke ni mogoče zahtevati, da vsebinsko presoja obstoj navedene izjeme, če se organ na njo ni skliceval, ker je ocenil, da škoda za izvedbo upravnega postopka ni izkazana. Zapisnik o inšpekcijskem pregledu vsebuje informacije v zvezi z javnopravnim delovanjem organa, ki jih tožnik ne more določiti za svojo poslovno skrivnost.

Tožeča stranka je pod neposrednim vplivom lokalne skupnosti, saj ima slednja večinski delež vpisanega kapitala v tožeči stranki. S tem je tožeča stranka, kljub temu da je ustanovljena kot gospodarska družba z omejeno odgovornostjo, v skladu s prvim odstavkom in prvo alinejo drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ zavezani poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava. Tožeča stranka je zavezanka za dostop do informacij javnega značaja tudi na podlagi sklenjene koncesijke pogodbe, saj gre v primeru razkritja zahtevanih informacij (o sklenjenih svetovalnih, odvetniških storitvah, avtorskih pogodbah in drugih pravnih poslih, s katerimi se dosega enak učinek) za razkritje porabe javnih sredstev v obliki plačane koncesnine. Razkritje teh informacij zahteva transparentnost in kontrola javnosti nad porabo javnega denarja oziroma transparentnost poslovanja z javnim sektorjem povezanih družb. Zahteva prosilke se nanaša na svetovalne (tudi odvetniške), avtorske in druge intelektualne storitve in to v obsegu podatkov, ki jih navaja prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ, to je podatke o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti, višini posameznih izplačil, datumu skleni

Kriterij materializirane oblike dokumenta ne pomeni, da se mora informacija nahajati zgolj v neki fizični obliki, pač pa je treba sem šteti tudi elektronsko obliko pa tudi t.i. potencialni dokument, saj je treba ta kriterij tolmačiti kar najširše. Če obstajajo izjeme, se dostop do podatka kot informacije javnega značaja po določbah ZDIJZ zavrne, ne glede na to, ali prosilec tak podatek potrebuje za varstvo svojih pravic in pravnih koristi ali zaradi nameravane seznanitve javnosti s kršitvami izbirnega postopka. To namreč pomeni le, da ne gre za informacijo javnega značaja.

Plače v javnem sektorju so javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen zakonsko določenih omejitev. Javnosti so dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Javnosti so dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Sodišče je zavrnilo tožbeni ugovor, da bi v postopku morali sodelovati javni uslužbenci, katerih osebni podatki se razkrivajo, saj s sodelovanjem v tem postopku namreč svojega položaja ali interesa za nerazkritje zahtevanih podatkov (za katere je že zakonodajalec presodil, da je za njihovo razkritje podan javni interes) ne bi mogli zavarovati oziroma ga preprečiti, torej izboljšati svojega pravnega položaja.

Sodišče ugotavlja, da je zahteva prosilca z dne 20. 11. 2019 usmerjena v pridobitev informacije, prosilec pa s svojim ravnanjem v razmerju do organa svoje pravice ni zlorabil. Glede na navedeno organ prve stopnje ni imel razloga, da bi njegovo zahtevo zavrnil po tem zakonskem določilu. Z uporabo instituta zlorabe pravice se prosilcu lahko le izjemoma zavrne dostop, pri čemer so se v sodni praksi izoblikovali elementi, ki lahko kažejo na zlorabo. Tak primer je lahko pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenim interesom, nagajivost, šikaniranje ipd. Glede na navedeno sodišče ocenjuje, da interes prosilca, ki ga v postopku zasleduje, po ZDIJZ ni bistven, saj ta s svojo zahtevo pravne meje svoje pravice ni prekoračil. V primeru sklicevanja na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je tožnica tista, ki bi morala v oceni škodljivih posledic, ki bi ji z razkritjem informacij lahko nastale, jasno navesti tako motnje v njenem notranjem delovanju in jih konkretno opredeliti, kot tudi škodo, ki bi ji s tem lahko nastala (specifični škodni test). Tožnica je namreč tista, ki svoje notranje delovanje naj

Priklic podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta v smislu ZDIJZ. V ponovljenem postopku bo tožena stranka morala v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZInfP z ogledom pri organu preveriti ugotovitve organa prve stopnje o nezmožnosti pridobitve zahtevanih podatkov z relativno enostavnim postopkom v razumnem času in tudi ugotoviti ali računalniška baza tožene stranke omogoča morda vsaj delni dostop.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je namen tajnega glasovanja, ki je v zagotavljanju reprezentativnosti mandata in varovanju poslanca pred pritiski, dosežen s tem, ko je glasovnica, nastala v okviru tajnega glasovanja, opredeljena kot informacija javnega značaja. Predlagatelj je z navedbami o nepopravljivosti razkritja glasovnic kot enkratnega in neponovljivega dejanja utemeljil težko popravljivo škodo. Tudi v obravnavani zadevi bi razkritje zahtevanih informacij oziroma izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca pred odločitvijo Vrhovnega sodišča o zakonitosti sodbe Upravnega sodišča, s katero je bilo odločeno o predlagateljevi tožbi, lahko povzročila neučinkovitost sodnega varstva, saj bi bilo posredovanje glasovnic dokončno in nepopravljivo. Zato tudi ob morebitni ugoditvi reviziji in tožbi ne bi bila več možna vzpostavitev razmerja, kakršno je bilo pred razkritjem zahtevanih dokumentov.

O delovnem področju organov v smislu ZDIJZ je mogoče govoriti le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. V delovno področje tožeče stranke sodijo poleg zakonodajne in nadzorne funkcije, tudi njena volilna funkcija, ki je urejena s predpisi in jo obvezuje v okviru njene javne funkcije. Zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije, ki jih za opredelitev informacije javnega značaja določa 4. člen ZDIJZ. Tajnost glasovanja predsednika vlade ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja po tem, ko je glasovanje zaključeno. Namen tajnosti glasovanja je v zavarovanju svobodne opredelitve volje poslancev, ki niso vezani na kakršnakoli navodila.

Organ, na katerem je bilo v upravnem postopku trditveno in dokazno breme, s predloženo dokumentacijo in s svojimi izjavami in pojasnili ni uspel izkazati glede vseh (preostalih) zahtevanih pogodb, da je drugo (tržno) dejavnost izvajal tako, da je bilo s prihodki iz te dejavnosti zagotovljeno povračilo posrednih stroškov. Niso utemeljeni ugovori tožnice, da bi tako ali tako nastali stroški tudi pri izvajanju zgolj dejavnosti javne službe, kakor tudi ne, da tržna dejavnost načeloma ne povzroča dodatnih stroškov. Višina posrednih stroškov za vsak posamezen projekt je urejena v Pravilniku, pri čemer je njihov odstotek, ki mora biti odveden, da so ti pokriti, različen za različne vrste projektov. Če ima organ na takšen način organiziran svoj delovni proces, da ne uspe izkazati, da z izvajanjem druge dejavnosti ni oviral izvajanja dejavnosti javne službe (torej ne le (pravočasne) oprave obveznosti, temveč tudi njihovo neoviranje), potem mora posledično pristati na to, da bodo lahko tudi informacije iz pogodb v zvezi z opravljanjem drugih dejavnosti predstavljale ravno zaradi izjeme po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ informacije javnega značaja.