VSL sodba II Cp 593/2016

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki odpovedalo najemno razmerje po najemni pogodbi z dne 1. 6. 2011 za neprofitno stanovanje št. 506 v stanovanjski stavbi na naslovu K. Toženka mora v roku 60 dni stanovanje izprazniti (I. točka izreka). Zahtevek po nasprotni tožbi, da je tožnik dolžan toženki izročiti v posest in uporabo primerno stanovanje in skleniti ustrezno neprofitno najemno pogodbo za nedoločen čas, je zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožniku povrne 593,22 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (III. točka izreka).

2Toženka se po odvetniku pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da je tožnik utemeljeval svoj zahtevek s sklicevanjem na opomin z dne 17. 10. 2012. Njegove navedbe v zvezi z opominom z dne 18. 10. 2014(1) so prepozne. Tožnik ji je odobril obročno odplačilo dolga po opominu z dne 17. 10. 2012, toženka pa se je takšnega dogovora držala. Ker se sodišče z navedenimi dejstvi in dokazi ni ukvarjalo, je zagrešilo kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, napačno je ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Toženka je v drugi pripravljeni vlogi navedla, da izpolnjuje vse pogodbene obveznosti do tožnika. Tožnik ji obračunava stroške za vzdrževanje, ki jih toženka ni dolžna plačevati. O tem dejstvu je predlagala lastno zaslišanje. Slaba fotokopija opomina, ki je narejen zgolj za potrebe tega postopka, ni podpisana. Sodišče o spremembi tožbe ni navedlo razlogov in se ni opredelilo do toženkinih ugovorov iz druge pripravljalne vloge. Sprememba tožbe ni dovoljena. Izpis odprtih postavk z dne 1. 9. 2014 ne dokazuje njene kršitve. Iz naslova najemnim ni bila dolžna 689,40 EUR. Takšna ugotovitev je protispisna. Tožnik ji nepravilno zaračunava najemnino. Toženka je dolžna plačevati zgolj mesečno subvencionirano najemnino v višini 18,35 EUR. Sklep sodišča o toženkini kršitvi je napačen. Pravočasno je grajala dejstvo, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov. Do odpovedi najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine v konkretnem primeru ne more priti, sodišče pa je napačno uporabilo 104. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Stališče sodišča v zvezi z 92. členom SZ-1 je zmotno, saj si predmetnega stanovanja ni ogledalo. Večkrat je klicala stanovanjsko inšpekcijo, ki je bila obveščena o neprimernosti stanovanja. V zvezi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi navaja, da ni res, da ni sprožila postopka pri pristojni inšpekciji. Sodišče ni opravilo ogleda stanovanja in ni zaslišalo predlaganih prič. Ker ni zaslišalo toženke, je zagrešilo kršitev 5. člena ZPP. Vztraja, da se vsi predlagani dokazi izvedejo. Ni res, da je soglašala z bivanjem v takšnih razmerah. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 21. 9. 2015 je razvidno, da je to dejstvo izrecno prerekala, zaradi česar je sodišče napačno uporabilo 214. čelna ZPP. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

Toženka je v laični pritožbi navedla, da ima nekaj dolga za najemnino in da je zaprosila za obročno plačilo, ki so ga ustno odobrili. Prejema denarno socialno pomoč. Najemnino bo v najkrajšem času poravnala. Ne zmore plačati vsega naenkrat. Stanovanje je dotrajano in ni primerno za bivanje. Sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov.

3Tožeča stranka ni podala odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Toženka zmotno meni, da je tožnik utemeljeval zahtevek zgolj s sklicevanjem na opomin z dne 17. 10. 2012 in da je prepozno podal navedbe v zvezi z opominom z dne 15. 10. 2014. Tožnik je namreč že v vlogi z dne 1. 9. 2014 (list. št. 90) in na prvem naroku za glavno obravnavo z dne 4. 3. 2015 pravočasno navedel, da je toženka v obdobju od oktobra 2013 do avgusta 2014 plačala zgolj najemnino za november in december 2013. Sodišče prve stopnje je na naroku z dne 21. 9. 2015 s sklepom dopustilo objektivno spremembo tožbe, toženka pa takrat ni v skladu s prvim odstavkom 286.b člena ZPP uveljavljala kršitev določb pravdnega postopka. Ker je bila objektivna sprememba tožbe pravilno dopuščena, toženka zmotno meni, da bi moralo sodišče presojati zgolj dejstva in dokaze v zvezi z opominom z dne 17. 10. 2012.

6Iz opomina z dne 15. 10. 2014 (priloga A 15) je jasno razvidno, da je tožnik pozval toženko k izpolnitvi zapadlih neplačanih obveznosti ter ji določil primeren rok za odpravo kršitev. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpiska odprtih postavk z dne 1. 9. 2014 (priloga A 14) ugotovilo, da je toženka v obdobju od oktobra 2013 do avgusta 2014 izpolnila svoje obveznosti za plačilo najemnine le za mesec november in december 2013. Toženka zmotno meni, da izpisek odprtih postavk ne dokazuje njene kršitve in da je izkazala dejstvo, da naj bi ji toženec napačno zaračunaval najemnine. Iz izpiska odprtih postavk je razvidno, da znaša toženkin dolg iz naslova neplačanih najemnin 162,90 EUR, medtem ko je iz opomina z dne 15. 10. 2015 razvidno, da znaša dolg iz naslova neplačanih najemnin in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, 689,40 EUR. Zaradi tega ni protispisna ugotovitev, da znaša toženkin dolg 689,40 EUR.

7Sodišče prve stopnje z zavrnitvijo toženkinega dokaznega predloga za njeno zaslišanje ni zagrešilo kršitve 5. člena ZPP. Zaslišanje strank namreč predstavlja zgolj dokazno sredstvo(2), toženki pa je bila zagotovljena pravica do izjavljanja v postopku. Med drugim je v drugi pripravljalni vlogi navedla, da izpolnjuje vse pogodbene obveznosti, kolikor je zavezana in kolikor lahko. Vendar pa toženka ni predložila dokazila o dejanskem plačilu obveznosti iz opomina z dne 15. 10. 2015(3). Čeprav je bila v skladu z 212. členom ZPP dolžna navesti dejstva, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze tožnika, dejstva o plačilu obveznosti ni konkretizirala. Sodišče prve stopnje je torej utemeljeno zavrnilo toženkin dokazni predlog za njeno zaslišanje in zaslišanje prič, toženka pa zmotno meni, da bi si moralo sodišče stanovanje ogledati. Pritožbena navedba o napačni uporabi 104. člena SZ-1 ni utemeljena. Toženka namreč kljub subvenciji ni plačevala znižane najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine. Sodišče prve stopnje je torej materialnopravno pravilno ugotovilo obstoj krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe iz 4. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1(4), na ta način pa se je tudi ustrezno opredelilo do toženkinega ugovora iz druge pripravljalne vloge.

8Toženka je pogodbena stranka najemne pogodbe za neprofitno stanovanje. V skladu z 89. členom SZ-1 se o upravičenost do zamenjave neprofitnega stanovanja ali o preselitvi odloči z odločbo v splošnem upravnem postopku. Ker tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi nima podlage v materialnem pravu, pritožbene navedbe v zvezi z njegovo zavrnitvijo niso relevantne.

9Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

10Ker toženka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

-------------

Op. št. (1): Gre za opomin z dne 15. 10. 2014, ki je bil toženki vročen 18. 10. 2014.

Op. št. (2): Prim. sklep Ustavnega sodišča z dne 15. 1. 1997, opr. št. Up 321/96.

Op. št. (3): Ob tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je iz toženkine laične pritožbe razvidno, da ima toženka še vedno neporavnan dolg iz naslova neplačanih najemnin.

Op. št. (4): Prim. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani z dne 10. 6. 2015, opr. št. I Cp 1076/2015 in z dne 5. 2. 2014, opr. št. II Cp 3478/2013.