VSRS Sodba in sklep II Ips 747/2007

Revizija se zavrže v delu, ki se nanaša na zavrnitev tožbenega zahtevka proti prvi, tretji in četrti toženi stranki.

Sicer se revizija zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je druga tožena stranka (v nadaljevanju: toženka, revidentka) v celoti odgovorna za škodo, ki je nastala tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnica) dne 28. 11. 1999, ko je padla na parkirišču pred Gimnazijo ... Tožbeni zahtevek zoper preostale tri tožene stranke je zavrnilo.

2Pritožila se je (druga) toženka, toda sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Proti pravnomočni sodbi je toženka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe, tako da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Po njenem je sodišče zmotno uporabilo drugi odstavek 174. člena in prvi odstavek 154. člena ZOR. Po drugem odstavku 174. člena ZOR bi moralo obravnavati obratovalca in ne lastnika stvari. Obratovalec parkirišča je bila tretja tožena stranka, katere poslovna stavba stoji poleg parkirišča na parc. št. 629/7. Ona je uporabljala stvar s povečano nevarnostjo in jo uporabljala za svoj račun in v svojem interesu. Pomembno je, kdo je dejanski obratovalec in pravni naslov (obstoj pogodbe) za to ni pomemben. Da so bili Gimnazija ..., Srednja šola ... ter Dijaški dom … dejanski obratovalci spornega parkirišča, izhaja iz tega, da je dal slednji naročilnico za čiščenje parkirišča in iz pričevanja I. D. Zato je sodišče tudi zmotno uporabilo prvi odstavek 154. člena ZOR. Poleg tega je sodišče zmotno uporabilo tudi tretji odstavek 177. člena ZOR, saj je tožnica sokriva za nastalo škodo. Tožnica je že dan preje, ko je prinesla v prodajo smučarsko opremo videla, v kakšnem stanju je parkirišče. Zato je iz vozila stopila na svojo odgovornost. Glede na to, da je padla šele po 17 metrih hoje v trenutku, ko je zaradi vozila, ki je zapuščalo parkirišče, stopila vstran, je bila očitno nerodna in je padla.

4Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(1)

, ki se uporablja po 130. členu zadnje novele Zakona o pravdnem postopku(2)

, je bila revizija vročena tožnici in preostalim toženim strankam, ki nanjo niso pdgovorile, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5Revizija deloma ni dovoljena.

6Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi, zato je dovoljena samo izjemoma v tistih primerih, ki jih ZPP izrecno dovoljuje. Predvsem mora biti po 374. členu ZPP revizija pravočasna, popolna in dovoljena. Revizija ni dovoljena, če jo vloži kdo, ki nima pravnega interesa in revidentka ni izkazala pravnega interesa v zvezi z zavrnitvijo zahtevka proti prvi, tretji in četrti toženi stranki. V sodbi sodišča druge stopnje namreč ni odločeno o pravnem razmerju med toženimi strankami, temveč le o njihovem razmerju do tožnice, ki je po 206. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR)(3) zahtevala solidarno plačilo odškodnine, torej možnost, da škodo poplača bodisi od enega ali drugega dolžnika. Razmerje med dolžniki v sodbi ni določeno in revidentka ne izkazuje obstoja kake pravde med dolžniki ali drugega pravnega interesa.

7Sicer je revizija dovoljena, a ni utemeljena.

8Sodišči sta ugotovili dejansko stanje, na katero je revizijsko sodišče vezano. Ugotovili sta, da se je tožnica 28. 11. 1999 poškodovala malo pred 19 uro na poledenelem parkirišču, kjer je parkiral njen mož, ker drugje ni bilo parkirnega prostora. Parkirišče je bilo povsem neočiščeno in pokrito s povoženim snegom, tako da je bilo poledenelo in grbinasto. Tožnica je hodila previdno in počasi in ji je tako uspelo prehoditi 16.30 m, nato pa je padla in se poškodovala, tako da je bila še istega dne prepeljana in oskrbovana v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. V zvezi s tem sta sodišči pravilno uporabili prvi odstavek 154. člena ZOR, ki določa, da mora tisti, ki drugemu povzročiti škodo, to povrniti, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde. Določil o odgovornosti za škodo od nevarne stvari (173. – 178. člen ZOR), ki so le izjema od splošnih pravil o krivdni odgovornosti, v tem primeru ni mogoče uporabiti, ker parkirni prostor sam po sebi ni nevarna stvar. Toženka je bila izključna lastnica parcele in je dva meseca pred tožničinim padcem (septembra 1999) podala predlog za ureditev stanja v zemljiški knjigi. Zato je odgovorna za škodo, ki bi jo lahko preprečila, če bi poskrbela, da bi bil parkirni prostor pravilno vzdrževan. Ker ni dokazala, da ni upravljala z navedeno nepremičnino, sta sodišči pravilno presodili, da za parkirišče ni skrbela kot dober gospodar in da je s svojo hudo malomarnostjo povzročila škodo, o kateri bo sodišče odločalo v nadaljnjem postopku.

9Toženka se sklicuje na to, da je bila tožnica sama kriva oz. sokriva za nastanek škode. Toda pri hoji po tako poledenelem, neočiščenem in neurejenem parkirišču se ji ni dokazalo, da bi nosila neustrezno obutev. Prav tako ji ni mogoče očitati, da ne bi pazila kako hodi, saj je prav zaradi previdnosti in skrbnosti uspela prehoditi del poti, nato pa je pri izogibanju avtomobilu padla. Zato ni utemeljen revizijski očitek, da je deloma kriva (torej sokriva) za nastalo škodo. Tretjega odstavka 177. člena ni mogoče uporabiti, saj ne gre za objektivno odgovornost toženke, pa tudi za uporabo prvega odstavka 192. člena v zvezi z 205. členom ZOR niso izpolnjeni pogoji.

10Zaradi vsega navedenega je sodišče po 377. členu ZPP zavrglo tisti del revizije, ki po drugem odstavku 374. člena ZPP ni dovoljen. Preostanek revizijskih ugovorov pa je zavrnilo po 378. členu ZPP, ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Z revizijo je zavrnilo tudi toženkin predlog za povrnitev stroškov revizije.

---.---

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999-73/2007

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 45/2008

Op. št. (3): Uradni list RS, št. 29/1978-57/1989