VSRS sklep III Ips 71/2014

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev učinka denarnega plačila v korist tožene stranke v višini 143.650,92 EUR, izvedenega 29. 5. 2009, ter zahtevek za plačilo tega zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

2Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 124/2013-9 z dne 12. 2. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sklep o zavarovanju s predhodno odredbo v korist upnika ustanavljal ločitveno pravico v smislu 19. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v primeru, da je bil pred opravičitvijo predhodne odredbe v smislu drugega odstavka 264. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) nad dolžnikom začet stečajni postopek.

3Na podlagi navedenega sklepa vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi ter sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi v celoti.

4Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5Revizija je utemeljena.

6Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva:

- Tožena stranka je na podlagi odstopa terjatev s strani družbe V. d. o. o. pridobila tri terjatve do tožeče stranke.

- Ker tožeča stranka terjatev ni plačala, je tožena stranka vložila predlog za izvršbo. Izvršilno sodišče je predlogu ugodilo in izvršbo dovolilo. Na podlagi ugovora dolžnika (tožeče stranke v tem postopku) je izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo in zadevo odstopilo v reševanje pravdnemu sodišču.

- Sodišče je ugodilo predlogu tožene stranke za zavarovanje s predhodno odredbo s prepovedjo organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku (tožeči stranki v tem postopku) ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa zneska, za katerega je dovolilo predhodno odredbo.

- V pravdnem postopku je dolžnica (tožeča stranka v tem postopku) pripoznala tožbeni zahtevek, sodišče prve stopnje pa je s sodbo na podlagi pripoznave tožbenemu zahtevku tožene stranke ugodilo.

- Tožeča stranka je toženi stranki plačala sporno terjatev.

- Po izdaji sklepa o predhodni odredbi in sodbe o pripoznavi je bil nad tožečo stranko začet stečajni postopek.

7Tožeča stranka je zahtevala razveljavitev učinka denarnega plačila, ki ga je izvedla v korist tožene stranke, ter vrnitev plačanega zneska.

8Sodišči prve in druge stopnje sta tožbeni zahtevek zavrnili na podlagi presoje, da ni izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti. Pojasnili sta, da je tožena stranka z rubežem terjatve pridobila zastavno pravico na blokiranih denarnih sredstvih in s tem posledično ločitveno pravico. Izpodbijano pravno dejanje po mnenju sodišč prve in druge stopnje ne izpolnjuje objektivnega pogoja izpodbojnosti, saj bi se iz rezerviranih sredstev v vsakem primeru poplačala tožena stranka kot ločitvena upnica. Upniki tožeče stranke naj zato ne bi bili oškodovani.

9Vrhovno sodišče ob odločanju o dopuščeni reviziji izpodbijano sodbo preizkusi le glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP), ter v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (prvi odstavek 371. člena ZPP). Revizijsko sodišče se zato ni ukvarjalo z očitkom bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi bila v tem, da naj bi tožena stranka šele v po prvem naroku za glavno obravnavo podala trditve o pridobitvi ločitvene pravice s predhodno odredbo.

10Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Začetek stečajnega postopka na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano z njo, ne vpliva (prvi odstavek 279. člena ZFPPIPP).

11V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka s sklepom o zavarovanju s predhodno odredbo pridobila ločitveno pravico na denarnih sredstvih tožeče stranke. Za izdajo predhodne odredbe morata biti izpolnjena dva pogoja: 1. da upnik predloži odločbo sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva, oziroma poravnavo, iz katere terjatev še ni zapadla, ter 2. da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve sicer onemogočena ali precej otežena (257. člen ZIZ). Po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZIZ sodišče odredi predhodno odredbo s prepovedjo organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo. Zneska dolžnikovih denarnih sredstev na računu pri pooblaščeni organizaciji za plačilni promet, ki ga je sodišče prepovedalo izplačati, ni mogoče prenesti s tega računa, dokler traja prepoved, razen za poravnavo zavarovane terjatve (261. člen ZIZ). Z rubežem denarnih sredstev na računu dolžnika, ki je opravljen z vročitvijo sklepa o predhodni odredbi organizaciji za plačilni promet, upnik pridobi zastavno pravico in s tem ločitveno pravico na denarnih sredstvih dolžnika.

12Vendar pa s predhodno odredbo upnik pridobi zastavno pravico pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila predhodna odredba izdana (265. člen ZIZ), in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15 dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ).

13Nad tožečo stranko se je po izdaji sklepa o predhodni odredbi začel stečajni postopek. Pravne posledice začetka stečajnega postopka na postopek zavarovanja ureja tretji odstavek 132. člena ZFPPIPP. Če upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek zavarovanja z začetkom stečajnega postopka ustavi (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP). Ko se nad dolžnikom začne stečajni postopek, tako postane gotovo, da pogoji za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bodo izpolnjeni. Odložnega pogoja, pod katerim je bila izdana predhodna odredba, in sicer izpolnitev pogojev za dovolitev izvršbe, namreč upnik ne bo mogel več izpolniti (265. člen ZIZ), saj zoper insolventnega dolžnika po začetku postopka zaradi insolventnosti ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP). Hkrati pa se uresniči razvezni pogoj iz drugega odstavka 264. člena ZIZ, saj upnik po začetku postopka zaradi insolventnosti izvršbe ne bo mogel predlagati. Ob začetku stečajnega postopka tako pogojna ločitvena pravica upnika ne obstaja več.(1)

14Pravilno ugotavlja revidentka, da je s sprejetjem novele ZFPPIPP-F usoda postopka zavarovanja s predhodno odredbo povsem jasna: postopek zavarovanja se z začetkom stečajnega postopka ustavi; vsa dejanja, opravljena v postopku, pa se razveljavijo (nova 4. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP). Da je bil namen zakonodajalca enak že pred sprejetje novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F), izhaja iz obrazložitve predloga novele,(2) zaradi česar ne drži navedba tožene stranke v odgovoru na revizijo, da novela ZFPPIPP-F kaže na drugačnost ureditve v primerjavi s prejšnjo, ki jo je treba upoštevati v konkretni zadevi.

15Odgovor na dopuščeno vprašanje je tako negativen. Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo namreč ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.

16Glede na obrazloženo se pokaže, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo ter sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

17V ponovljenem postopku pa bo moralo sodišče prve stopnje poleg presoje subjektivnega pogoja izpodbojnosti iz 2. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP (ali je tožena stranka vedela ali bi morala vedeti, da je bila tožeča stranka insolventna) v okviru zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov presoditi tudi, ali je tožeča stranka s pripoznavo tožbenega zahtevka v nasprotju z zakonom toženi stranki zagotovila ugodnejše pogoje za plačilo njene terjatve (objektivni pogoj izpodbojnosti iz druge alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP). Tožena stranka namreč v odgovoru na revizijo poudarja, da je bila predhodna odredba realizirana s sodbo na podlagi pripoznave, ki je postala pravnomočna pred začetkom stečajnega postopka in na podlagi katere naj bi tožeča stranka izvršila izpodbijano plačilo. Izpodbojno pravno dejanje pa je treba presojati kot celoto. Tožeča stranka zahteva razveljavitev učinka denarnega plačila, ki je bilo izvedeno (kot zatrjuje tožena stranka) na podlagi sodbe o pripoznavi tožbenega zahtevka. Za presojo objektivnega pogoja izpodbojnosti je tako pomembno tudi, na kakšen način je prišlo do spornega plačila. Pravilno je sicer stališče tožene stranke, da v primeru opravičitve predhodne odredbe pred začetkom stečajnega postopka ločitvena pravica upnika ob začetku stečajnega postopka obstaja, vendar pa za presojo, ali je dejanje izpodbojno, ni bistvena le sama izvršitev plačila, temveč tudi okoliščine, zaradi katerih je prišlo do izvršitve plačila. Zlasti, če se ugotovi, da je tožeča stranka zahtevek pripoznala z namenom, da v nasprotju z zakonom toženi stranki zagotovi ugodnejše pogoje za poplačilo njene terjatve, ko je lahko podan objektivni pogoj izpodbojnosti (posledično tudi prikrajšanje drugih stečajnih upnikov).

18Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1):

Glej tudi dr. Nina Plavšak, Zakon

o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP z novelami ZFPPIPP-A do ZFPPIPP-D, Uvodna pojasnila, str. 52 in 53.

Op. št. (2):

Glej Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Poročevalec Državnega zbora EVA 2013-2030-0100.