VSC Sklep PRp 39/2022

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo pravne osebe in njene odgovorne osebe ter izpodbijani plačilni nalog Upravne enote ... spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper pravno osebo in njeno odgovorno osebo zaradi prekrškov po enajstem odstavku 39. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV-1) ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker dejanje, ki se očita pravni in odgovorni osebi, ni prekršek, glede stroškov postopka pa je odločilo, da ti bremenijo proračun.

2Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ter kršitve materialnih določb ZP-1 ter predpisa, ki določa prekršek tj. ZMV-1 (1. in 2. točka 154. člena ZP-1). Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče v okviru uradnega preizkusa po določbi 62.a člena ZP-1 ugotovilo, da je podana kršitev materialnih določb zakona, ki določa prekršek, ker naj opis dejanja v izpodbijanem plačilnem nalogu ne bi vseboval vseh elementov oziroma zakonskih znakov pravni in odgovorni osebi očitanih prekrškov.

5V zvezi z očitkom storitve prekrška odgovorni osebi pravne osebe je sodišče prve stopnje upoštevalo, da iz izreka plačilnega naloga izhaja, da je odgovorna oseba pravne osebe odgovorna, ker kot odgovorna oseba, ki je bila pooblaščena opravljati delo direktorja v imenu, na račun ter v korist pravne osebe M. d.o.o., pri opravljanju njene dejavnosti ni poskrbela, da bi bilo osebno vozilo znamke Dacia, komercialne oznake Sandero /1.0/ z reg. tablicami ..., odjavljeno pri registracijski organizaciji na območju Republike Slovenije in ob odjavi izročene registrske tablice ... najkasneje do 25. 11. 2020, kar je več kot 30 dni od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja, ki je poteklo 7. 10. 2020, in da je s tako opustitvijo kršila 5. točko drugega odstavka 39. člena ZMV v zvezi z osmim odstavkom 39. člena ZMV-1 in s tem 26. 11. 2020 storila prekršek po enajstem odstavku 39. člena ZMV-1 v zvezi s 15.a členom ZP-1, saj v postavljenem 15-dnevnem roku za prostovoljno izpolnitev obveznosti od vročitve obvestila o uvedbi postopka o prekršku dne 10. 11. 2020 ni izpolnila obveznosti.

6Sodišče prve stopnje je ocenilo, da iz takega opisa ne izhaja očitek, da kot odgovorna oseba pooblaščena za opravljanje dela direktorja ni odjavila in hkrati z odjavo izročila registrske tablice, temveč da ni poskrbela za to, zaradi česar po mnenju sodišča prve stopnje za odgovorno osebo ni mogoče zaključiti, da je neposredni storilec očitanega prekrška. Glede na očitek, da odgovorna oseba ni poskrbela za odjavo vozila, pri čemer ni konkretizirano, na kakšen način je to storila oziroma opustila, po mnenju sodišča prve stopnje odgovorni osebi očitanega ravnanja ni mogoče šteti kot ravnanja, s katerim bi kršila obveznost iz 39. člena ZMV-1, temveč bi se iz opisa dejanja lahko sicer sklepalo, da prekrškovni organ odgovorni osebi očita opustitev dolžnega nadzorstva, s katerim bi se prekršek lahko preprečil, vendar pa pri tem ni določno navedeno, katero ravnanje je bilo tisto, ki bi ga odgovorna oseba po predpisih bila dolžna izvrševati in s katerim bi lahko prekršek preprečila. Tako po mnenju sodišča prve stopnje odgovorni osebi očitan prekršek ni konkretiziran glede vseh zakonskih znakov očitanega prekrška.

7Tako razumevanje pa je po presoji pritožbenega sodišča preveč formalistično. Povsem jasno je, da pravna oseba sama zase ne more opravljati konkretnih dejanj, ki jih po zakonu mora opraviti in da zanjo lahko konkretna dejanja opravijo samo fizične osebe, to pa so zakoniti zastopniki, direktorji oziroma tisti, ki imajo določena zakonska pooblastila. Direktor je zakoniti zastopnik in mora poskrbeti, da pravna oseba določena dejanja opravi, prav tako pa je dolžan skrbeti za to, da pravna oseba posluje v skladu z veljavno zakonodajo in izpolnjuje zakonske obveznosti. To sicer lahko uresničuje bodisi sam, bodisi tako, da izbere tretjo osebo. Le v slednjem primeru v opisu dejanja spada tudi konkretni očitek o opustitvi nadzorstva. Ker je v obravnavani zadevi povsem jasno, da je bil direktor pravne osebe tisti, ki je bil dolžan po zakonu opraviti določeno dejanje in je s tem imel „dolžno nadzorstvo“ nad samim seboj, v izreku plačilnega naloga ni bilo potrebno pisati nad kom naj bi opravljal dolžno nadzorstvo in je opis dejanja kot izhaja iz izreka plačilnega naloga za odgovorno osebo pravne osebe dovolj konkretiziran. Res je sicer, da iz zgoraj povzetega opisa ravnanja, ki se ga očita odgovorni osebi pravne osebe zaradi uporabe besedne zveze ″ni poskrbel″ lahko sklepa na očitek o opustitvi dolžnega nadzorstva, vendar je po mnenju pritožbenega sodišča tej besedni zvezi sodišče pripisalo prevelik pomen. Iz opisa dejanja v izreku plačilnega naloga namreč izhaja status odgovorne osebe (da ima funkcijo direktorja), prav tako pa je opredeljena njegova opustitev (da ni odjavil motornega vozila iz prometa), ki mu jo nalaga zakon. Opis dejanskega stanja v obravnavanem primeru tako vsebuje zadosti konkretno navedbo vseh zakonskih znakov očitanega prekrška, poleg tega pa so v izreku navedena še druga dejstva in okoliščine, ki jih sodišče ni v zadostni meri presojalo kot celoto in zato ni mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da tak opis, ki izhaja iz izreka plačilnega naloga, ne zadosti standardu konkretizacije.

8Glede odgovornosti pravne osebe za storjeni prekršek je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se pravni osebi v izreku očita, da kot uporabnica osebnega vozila le-tega ni odjavila pri registracijski organizaciji na območju Republike Slovenije in ni izročila registrskih tablic do 25. 11. 2020, kar pomeni, da iz opisa dejanja v izreku plačilnega naloga ni razvidno kdo je neposredni storilec prekrška oziroma kdo je vodstveni ali nadzorni organ ali odgovorna oseba, ki je opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil. Ker tako po mnenju sodišča prve stopnje iz opisa prekrška za pravno osebo sploh ne izhaja kdo je storil dejanje, za katerega je odgovorna tudi pravna oseba in ker je odgovornost pravne osebe za prekršek akcesorna ter vezana na prekršek neposrednega storilca, ki ga ta stori pri opravljanju njene dejavnosti, v njenem imenu, za njen račun, v njeno korist ali z njenimi sredstvi, je sodišče prve stopnje ustavilo tudi postopek o prekršku zoper pravno osebo.

9Sicer je mogoče pritrditi ugotovitvam sodišča prve stopnje, da iz izreka plačilnega naloga v opisu ravnanja pravne osebe ne izhaja kdo naj bi bil neposredni storilec prekrška, vendar pa je pritrditi pritožbi, da konkretizacija neposrednega storilca in odgovorne osebe pravne osebe izhaja iz 2. točke izreka plačilnega naloga prekrškovnega organa, zaradi česar je ob upoštevanju nespornega dejstva, da je odgovorna oseba pravne osebe njen zakoniti zastopnik, tako ločevanje obeh opisov, ki sledita drug drugemu, po presoji pritožbenega sodišča pretirano formalistično. Sodišče prve stopnje bi moralo plačilni nalog prekrškovnega organa obravnavati kot celoti tudi kar zadeva konkretizacijo opisa protipredpisnega ravnanja pravne osebe. Šele če pa bi se pri tem sodišču pojavil dvom o tem, kdo je bil odgovorna oseba pravne osebe, bi moralo to posebej ugotavljati in pri tem izhajati iz vložene zahteve za sodno varstvo.

10Ker je glede na navedeno odločitev sodišča prve stopnje sprejeta na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZP-1 najmanj preuranjena in ker sodišče pri svoji odločitvi o tem, da opisa ne zadostita standardu konkretizacije ni opredelilo do celotnega opisa ravnanja pravne in odgovorne osebe, temveč le do dela le-tega, so tudi razlogi izpodbijane sodbe pomanjkljivi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

11Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi prekrškovnega organa ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, ker je glede na naravo kršitve in okoliščine primera ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

12V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ob natančnem branju izreka plačilnega naloga najprej ugotoviti kdo je bil odgovorna oseba pravne osebe v času storitve prekrška ter vloženo zahtevo za sodno varstvo pravne osebe in njene odgovorne osebe obravnavati vsebinsko, pri tem pa izhajati tudi iz napotkov, ki jih je podalo Vrhovno sodišče RS v sodbi IV Ips 21/2015, iz katere jasno izhaja, kakšna so dolžnostna razmerja lastnikov vozil po določbah ZMV-1 glede registracije vozil in odjave le-teh iz prometa.