VSL Sklep I Cpg 783/2019

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnika sta dolžna v roku 8 dni dolžnikoma nerazdelno povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 2.463,91 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zavarovanje z začasno odredbo, da se v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved drugemu dolžniku odtujiti in obremeniti nepremičnino z ID znakom 0000 1225/1 (ID...), last drugega dolžnika do 336/2000 ter upnikoma naložilo, da dolžnikoma v 8 dneh nerazdelno povrneta stroške postopka v višini 1.837,14 EUR, v primeru zamude z obrestmi.

2Zoper sklep sta se pravočasno pritožila oba upnika, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v tem postopku uporablja na podlagi 15. člena v zvezi z 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Predlagata, da sodišče druge stopnje njuni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njunemu predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi in izda predlagano začasno odredbo oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3Dolžnika v odgovoru na pritožbo nasprotujeta pritožbi in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbo upnikov kot neutemeljeno v celoti zavrne in potrdi izpodbijani sklep, upnikoma pa naloži plačilo stroškov dolžnikov z odgovorom na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Med strankami tega postopka zavarovanja ni sporno, da sta dolžnika dne 19. 6. 2019 sklenila Prodajno pogodbo, s katero je prvi dolžnik A. kot prodajalec prodal drugemu dolžniku B. kot kupcu idealni delež do 336/1000 na nepremičnini ID znak 0000 1225/1 (ID...) (v nadaljevanju: Prodajna pogodba; A4) in da je v zemljiški knjigi kot lastnik navedenega idealnega deleža do 336/1000 na nepremičnini ID znak 0000 1225/1, sedaj vpisan drugi dolžnik. Predsednik uprave prvega dolžnika A. g. J. Š. je hkrati tudi direktor in 100% lastnik drugega dolžnika B. Prodaja se je torej izvedla med subjekti, pri katerih obstaja nasprotje interesov. V takem primeru je z zakonom predvideno, da je za veljavno sklenitev takega posla potrebno soglasje ustreznega organa družbe, s čimer se tako nasprotje interesov odpravi. Iz četrtega odstavka 38.a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) namreč izhaja, da lahko poslovodstvo, prokurist in izvršni direktor delniške družbe sklene pravni posel z drugo družbo, v kateri ima sam delež, ki dosega najmanj desetino osnovnega kapitala, le s soglasjem nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe. Če soglasje ni bilo dano, se šteje, da je pravni posel ničen (deveti odstavek 38.a člena ZGD-1).

6Upnika, ki sta delničarja prvega dolžnika (v lasti imata vsak 6,129 % delnic prvega dolžnika), poleg tega pa je drugi upnik tudi član nadzornega sveta prvega dolžnika, trdita, da predsednik uprave prvega dolžnika za sklenitev Prodajne pogodbe ni imel soglasja nadzornega sveta in ker je šlo za sklenitev pravnega posla med osebami iz četrtega odstavka 38a. člena ZGD-1, je Prodajna pogodba nična. Tako v postopku pred sodiščem prve stopnje kot sedaj v pritožbi upnika trdita, da imata glede na navedeno zoper oba dolžnika nedenarno terjatev na ugotovitev ničnosti pravnega posla tj. Prodajne pogodbe, katere predmet je bila prodaja solastnega (idealnega) deleža na nepremičnini, in na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, na podlagi česar bo lastninska pravica prešla nazaj na prvega dolžnika.

7Iz vseh trditev obeh upnikov izhaja, da zasledujeta interes, da se nepremičnina, ki je bila odtujena na podlagi ničnega pravnega posla, vrne v premoženjsko sfero prvega dolžnika. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je ustrezno sodno varstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba¹. Izbrisno tožbo pa je mogoče vložiti tudi brez posebnega ugotovitvenega zahtevka na ničnost pogodbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe². Tožnik sicer lahko uveljavlja tudi zahtevek na ugotovitev ničnosti pravnega posla, s čimer se zagotovi pravnomočno ugotovitev ničnosti erga omnes, vendar kumulacija takega zahtevka z izbrisno tožbo ni predpogoj za izbrisno tožbo. Zato ima pritožba na načelni ravni sicer prav, da je sodišče prve stopnje nepravilno presojalo pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe na ničnosti pravnega posla. Izbrisna tožba je po svoji naravi stvarnopravna tožba, njen tožbeni zahtevek pa je specifičen in je usmerjen ne le na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, temveč tudi na izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe (ki temelji na ničnem pravnem poslu) in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljškoknjižnega stanja. Prav slednje navajata upnika v svojih trditvah. Za take zahtevke pa posebnega utemeljevanja pravnega interesa drugi odstavek 181. člena ZPP ne zahteva.

8Vendar pa se ne glede na navedeno, odločitev sodišča prve stopnje izkaže za pravilno na drugi materialnopravni podlagi. Sodišče prve stopnje je v svoji obrazložitvi med drugim navedlo tudi, da upnika kot delničarja prvega dolžnika, nista izkazala, da bi jima bila zaradi pravnega posla med dolžnikoma okrnjena kakšna premoženjska oziroma članska pravica, ki jo imata kot delničarja prve dolžnice. Aktivno legitimacijo za izbrisno tožbo, ki pomeni posebno vrsto reivindikacije³, je zakonodajalec priznal le tistim osebam, ki imajo na nepremičnini stvarno ali obligacijsko pravico (prvi odstavek 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), pri čemer so z obligacijskimi pravicami mišljene obligacijske pravice v zvezi z nepremičnino (predkupna pravica, večkratno razpolaganje z nepremičnino in podobno), ne pa vse obligacijske pravice (npr. odškodninski zahtevek). Za izbrisno tožbo tako ne zadošča, da je vpis materialnopravno neveljaven (ker je npr. pogodba, ki je podlaga za vpis, nična), temveč mora imeti oseba, ki vlaga izbrisno tožbo, na nepremičnini tudi pravico, ki je kršena z materialnopravno neveljavno vknjižbo⁴. V konkretnem primeru pa upnika takih pravic ne zatrjujeta, niti jima zakon takih pravic kot delničarjema prvega dolžnika oziroma članu nadzornega sveta, ne daje. Upnika tako nimata aktivne legitimacije za zahtevek, ki ga zasledujeta s svojim predlogom, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za zavarovanje z začasno odredbo pravilna.

9Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na vse pritožbene trditve, ki so pomembne za presojo in odločitev o pritožbi. V zvezi s pričakovanji pritožnikov, da bi moralo sodišče prve stopnje vsaj primeroma navesti kdo ima v konkretnem primeru pravni interes za vložitev tožbe in vodenje postopka, pa pritožbeno sodišče dodaja, da lahko delničarji primarno preko organov delniške družbe (nadzorni svet in skupščina) dosežejo, da se preneha z morebitnimi kršitvami poslovodstva oziroma imajo v nadaljevanju morebitne zahtevke, ki jim jih zakon daje iz naslova pravic do uveljavljanja povračila škode. Poleg tega član nadzornega sveta nima takih pravic, kot jih zatrjuje drugi upnik. Kakšna morebitna oziroma potencialna upravičenja podeljuje zakon le predsedniku nadzornega sveta (283. člen ZGD-1).

10Ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo upnikov kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11Ker upnika s pritožbo nista uspela, sta dolžna dolžnikoma nerazdelno povrniti stroške, ki so jima nastali v zvezi z odgovorom na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP ter šesti odstavek 38. člena v zvezi z 239. členom ZIZ). Sodišče je dolžnikoma stroške odgovora na pritožbo odmerilo na podlagi 155. člena ZPP in upoštevaje Odvetniško tarifo (OT) ter jima priznalo: 3000 točk za odgovor na redno pravno sredstvo (6. tč. tar. št. 27 OT), 300 točk za zastopanje dveh strank (tretji odstavek 7. člena OT), 2% za materialne stroške, vse povečano za 22% DDV, ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR skupaj 2.463,91 EUR. Tako odmerjene stroške dolžnikov je sodišče naložilo v nerazdelno plačilo upnikoma v roku 8 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

¹ VS RS II Ips 259/2013, II Ips 44/2014 in tam navedeno sodno prakso.
² VS RS II Ips 246/2014, VSL I Cp 1178/2017 idr.
³ VS RS II Ips 115/2018
⁴ prim. VSM I Cp 636/2018