VSL sklep II Ip 3624/2016

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu 3.G točke izreka, kjer sodišče ni poplačalo terjatve zastavnega upnika A. d.d., potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo:

1) Odmerijo se nadaljnji izvršilni stroški upnika P. d.d. iz izvršilne zadeve VL 52644/2014 za delo sodnega izvedenca v višini 607,30 EUR.

2) Ugotovi se, da znaša terjatev R. iz naslova davka od prometa nepremičnin 921,57 EUR, ter se kot prednostna terjatev poplača z vrstnim redom po drugi točki prvega odstavka 197. člena ZIZ.

3) Iz zneska kupnine 47.000,00 EUR, pridobljenega s prodajo dolžnikovega solastninskega deleža do 1749/20000 na nepremičninah ID znak 00/50-0 in ID znak 00/31-0, se poplačajo:

A) stroški upnika P. d.d. L. iz izvršilne zadeve VL 52644/2014 v višini 642,28 EUR;

B) stroški upnika P. d.d. L. iz izvršilne zadeve VL 109628/2014 v višini 120,18 EUR;

C) stroški upnika A. d.d. L. (prej B. d.d.) iz izvršilne zadeve VL 151535/2014 v višini 52,62 EUR;

D) stroški upnika S. d.d. L. iz izvršilne zadeve VL 123031/2015 v višini 153,23 EUR;

E) stroški upnikov J. d.o.o. L. in ostalih iz izvršilne zadeve VL 125292/2015 v višini 152,20 EUR;

F) terjatev R. iz naslova davka od prometa nepremičnin, ugotovljena s tem sklepom v višini 921,57 EUR;

G) terjatev vodilnega upnika P. d.d. L.:

- iz naslova izvršilnih stroškov, ki se ne poplačajo prednostno in sicer po sklepu VL 52644/2014 z dne 7. 7. 2015 v višini 239,85 EUR;

- iz naslova zakonskih zamudnih obresti od glavnice 125.361,11 EUR v višini 23.524,40 EUR;

- delno iz naslova glavnice 21.193,67 EUR.

4Izvršba VL 151535/2014 se ustavi.

5Izvršbe v izvršilnih zadevah VL 52644/2014, VL 109628/2014, VL 123031/2015 in VL 125292/2015, se s prodajo dolžnikovega solastninskega deleža do 1749/20000 na nepremičninah ID znak 1 in ID znak 2 ustavijo.

2Zoper del sklepa, kjer sodišče ni poplačalo njegove terjatve, se pravočasno pritožuje zastavni upnik A. d.d., L. Navaja, da sodišče pri poplačilu ni upoštevalo njegove zastavne pravice, vknjižene na podlagi pogodbe o ustanovitvi maksimalne hipoteke št. 167/2005 z dne 14. 12. 2005 do najvišjega zneska 150.000,00 EUR, ki je v zemljiški knjigi vpisana z učinkom od 21. 12. 2005, torej pred zastavnimi pravicami vseh ostalih upnikov. Najprej izpostavlja določbo prvega odstavka 207. člena ZIZ, po kateri sodišče določi narok za razdelitev pridobljene kupnine šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Navedena določba je bila kršena, saj je zastavni upnik 4. 7. 2016 prejel tako sklep o izročitvi nepremičnine z dne 27. 6. 2016 kot tudi vabilo na razdelitveni narok, torej je bil na razdelitveni narok vabljen še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine. Zaradi navedenega je bila izvedba razdelitvenega naroka nezakonita, saj je treba določbo razlagati tako, da varuje interese vseh oseb, na pravice katerih se poseže s sklepom o izročitvi, še posebej pravice zastavnih upnikov, ki zastavne pravice niso uveljavljali v izvršilnem postopku, saj zaradi izvršilnega postopka njihova zastavna pravica preneha. Razlaga mora biti taka, da je zastavnim upnikom na voljo čim daljši čas, da sodišču sporočijo stanje zavarovanih terjatev, to pa se zagotovi tako, da se na razdelitveni narok vabi šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Zastavni upnik nadalje uveljavlja, da je bilo s sprejetjem novele ZIZ-J poseženo v zastavno pravico zastavnega upnika, kot je opredeljena v prvem odstavku 128. člena SPZ, pri čemer ni najti ustavno dopustnega cilja, ki bi opravičeval tak poseg v zastavno pravico, omejitev pravice pa v trenutku pridobitve pravice ni bila predvidljiva oziroma je bilo poseg celo retroaktiven. Cilji novele ZIZ-J so bili izključno v pospešitvi izvršilnega postopka, nobeden od njih pa ne opravičuje posega v pridobljene pravice zastavnih upnikov poplačati se iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki. Iz spremenjene ureditve namreč ni mogoče razbrati, da bi določbe 53., 54. in 58. člena ZIZ-J kakorkoli pospešile postopek delitve kupnine, saj se ureditev od prejšnje razlikuje le v tem, da za sedaj zastavna pravica preneha, če zastavni upniku najkasneje na razdelitvenem naroku ne prijavijo svoje terjatve, medtem ko je po prejšnji ureditvi sodišče moralo upoštevati vknjižene zastavne pravice, tudi če niso bile prijavljene. Sama izvedba postopka delitve kupnine je ostala enaka, zato zastavni upnik meni, da so določbe 53., 54. in 58. člena ZIZ-J neskladne s ciljem, ki naj bi ga zasledovale, in predstavljajo nepotreben poseg v zastavne pravice. Poseg je poleg tega popolnoma nepredvidljiv za zastavne upnike, ki so zastavno pravico pridobili pred uveljavitvijo ZIZ-J, z novo ureditvijo se celo retroaktivno posega v njihove pravice. Prenehanje zastavne pravice le zato, ker zastavni upnik ne reagira na poziv sodišča, je nesorazmeren poseg, posebej ob upoštevanju ureditve v stečajnem postopku, v katerem je zastavna pravica upnikov varovana, tudi če je zastavni upnik ne prijavi. Ustavno dopustnega razloga za razlikovanje med upniki v izvršilnem in stečajnem postopku ni najti. Navedene določbe ZIZ-J so po mnenju zastavnega upnika neskladne s 15., 22., 23. in 2. členom Ustave RS, zato predlaga da višje sodišče pri odločanju upošteva opisane okoliščine oziroma skladno z določbo 23. člena Zakona o ustavnem sodišču vloži zahtevo za oceno njihove ustavnosti. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je 5. 5. 2016 izdalo odredbo o prodaji solastninskega deleža dolžnika do 1749/20000 na nepremičninah ID znak 1 in ID znak 2. Na prvi javni dražbi dne 10. 6. 2016 so bile nepremičnine prodane najboljšemu ponudniku B. P. (zapisnik na r. št. 51 v spisu), dne 16. 6. 2016 je bil izdan tudi sklep o domiku (r. št. 54 v spisu). Sodišče prve stopnje je 27. 6. 2016 izdalo še sklep o izročitvi prodanih nepremičnin kupcu (r. št. 60 v spisu), ki je postal pravnomočen 24. 8. 2016.

5Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep, s katerim je odločilo o poplačilu, izdalo po dne 23. 9. 2016 izvedenem razdelitvenem naroku (zapisnik na r. št. 66 v spisu). Zastavni upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče vabilo na razdelitveni narok izdalo že 27. 6. 2016 (r. št. 61 v spisu), torej še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu. S tem je sodišče sicer res kršilo določbo prvega odstavka 207. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po kateri sodišče narok za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo, določi šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, vendar pa višje sodišče ugotavlja, da navedena kršitev prestavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, ki ni v ničemer vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve. Razdelitveni narok, po katerem je sodišče poplačalo terjatve, je bil namreč izveden skoraj en mesec po tem, ko je sklep o izročitvi nepremičnin že postal pravnomočen, s predčasno vročitvijo vabila na ta narok pa zastavnemu upniku možnost uveljavitve zastavne pravice ni bila v ničemer kršena. Višje sodišče ob tem pripominja, da zastavni upnik v pritožbi niti ni podal nobenih konkretnih razlogov, kako oziroma v čem naj bi storjena kršitev vplivala na izpodbijano odločitev oziroma kako naj bi mu onemogočila pravočasno priglasitev terjatve in s tem posegla v njegovo zastavno pravico in v pravico do poplačila njegove terjatve (pri relativnih bistvenih kršitvah določb postopka namreč ni dovolj le ugotovitev kršitve, temveč je treba ob zadostni trditveni podlagi tudi ugotoviti, da bi (je) kršitev tudi vplivala na izpodbijano odločitev).(1)

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pri nepremičninah v zemljiški knjigi na prvem mestu vknjižena maksimalna hipoteka v korist zastavnega upnika (B. d.d., sedaj A. d.d.), zato je vabilo na razdelitveni narok vročalo tudi zastavnemu upniku. Vabilo mu je bilo vročeno 4. 7. 2016, česar niti ne prereka oziroma prejem vabila celo izrecno priznava. Skladno z določbo tretjega odstavka 207. člena ZIZ je bil zastavni upnik v vabilu tudi opozorjen, da bo njegova terjatev upoštevana le, če bo priglašena pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem ima pravico do poplačila. Kljub izrecnemu opozorilu zastavni upnik svoje terjatve v postopek ni priglasil, zato sodišče prve stopnje njegove z zastavno pravico zavarovane terjatve ni upoštevalo.

7Zastavni upnik v pritožbi ne trdi, da bi svojo terjatev priglasil, temveč izpodbija ureditev, po kateri se terjatev zastavnega upnika ne upošteva, če je ne prijavi najkasneje na razdelitvenem naroku (določbe 2. točke prvega odstavka 196. člena, drugega odstavka 198. člena in tretjega odstavka 207. člena ZIZ). Meni, da je taka posledica neustavna, neupravičena, neskladna s cilji zakona, nesorazmerna in nepričakovana oziroma retroaktivna, višje sodišče pa take navedbe ocenjuje za neutemeljene.

8Zahteva, da morajo zastavni upniki, ki niso hkrati predlagatelji izvršbe, svojo terjatev priglasiti v postopek, je bila uvedena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J, Uradni list RS RS, št. 53/14, členi 53, 54. in 58), ki je začel veljati 30. 7. 2014. Medtem ko so bili zastavni upniki po prejšnji ureditvi ob upoštevanju zemljiškoknjižnega stanja poplačani, tudi če terjatve niso priglasili, pa nova ureditev od upnikov zahteva vsaj minimalno aktivnost, da priglasijo višino svoje terjatve. S tem drugim upnikom omogočijo, da se vsa morebitna sporna vprašanja razrešijo že na ali pred razdelitvenem narokom oziroma se drugi upniki zaradi jasne prijave in določitve višine terjatve lažje odločijo, ali bodo terjatev in zastavno pravico izpodbijali v pravdi ali ne, s čimer je posledično zagotovljeno poplačilo terjatev v primernem času.(2) Po drugi strani pa je tudi sodišču z zahtevo, da zastavni upniki navedejo (priglasijo) višino svoje terjatve, olajšano delo v zvezi z ugotavljanjem le-te.(3) Glede na navedeno se kot neutemeljeni izkažejo očitki o neskladnosti določb 53., 54. in 58. člena ZIZ-J z namenom novele, ki je predvsem v pospešitvi postopka nepremičninske izvršbe.

9Tudi očitke o nepričakovanosti, nepredvidljivosti in retroaktivnosti spremembe višje sodišče zavrača kot neutemeljene. Z naložitvijo zastavnim upnikom, da svojo terjatev prijavijo v izvršilni postopek, namreč ni bilo v ničemer poseženo v samo prednostno poplačilno pravico teh upnikov oziroma jim ta pravica ni bila odvzeta ali omejena, kot neutemeljeno meni pritožba, temveč je bilo z novelo ZIZ-J na podlagi pooblastila zakonodajalcu iz drugega odstavka 15. člena Ustave RS le na drugačen način urejeno uveljavljanje te pravice. Na način uveljavljanja svoje pravice je bil zastavni upnik izrecno, jasno, pravilno in pravočasno opozorjen, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, s tem pa je upoštevana tudi sorazmernost posledice, če zastavni upnik kljub opozorilu svoje zavarovane terjatve ne prijavi v izvršilnem postopku. Na drugačno ureditev v insolvenčnih postopkih, na katero se sklicuje pritožba, izvršilno sodišče ni vezano oziroma taka ureditev ne more pripeljati do drugačne odločitve v konkretnem postopku.

10V zvezi s pritožbeno podano zahtevo za presojo ustavnosti 53., 54. in 58. člena ZIZ-J višje sodišče pojasnjuje, da je taka presoja v pristojnosti Ustavnega sodišča RS (prva alineja prvega odstavka 21. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)). Skladno z določbo prvega odstavka 23. člena ZUstS sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. Ob tem na tovrstne predloge strank sodišče ni vezano, če meni, da je zakon ustavno skladen. V obravnavanem primeru višje sodišče predlogu zastavnega upnika, v katerem zatrjuje kršitve določb Ustave RS, ni sledilo, saj po že podani presoji višjega sodišča zatrjevana neustavnost zgoraj pojasnjene ureditve ni podana.

11Glede na vse pojasnjeno je pritožba zastavnega upnika neutemeljena. Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu 3.G točke izreka, kjer sodišče ni poplačalo terjatve zastavnega upnika A. d.d., potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------

Op. št. (1): Prim. J. Zobec v Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, stran 251.

Op. št. (2): Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, Poročevalec Državnega zbora RS EVA 2013-2030-0096, letnik 2014, datum objave 8. 5. 2014, stran 19 in 20 ter stran 69.

Op. št. (3): Mag. Darja Morelj, Izvršba na nepremičnine, magistrska naloga, Pravna fakulteta v Ljubljani, maj 2015, stran 96, prim. tudi mag. Anja Drev in Katja Klug: Novosti nepremičninske izvršbe po noveli ZIZ-J, Pravna praksa, 2014, št. 36.