VSL sklep I Ip 3660/2016

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi In 52/2015 z dne 17. 4. 2015 delno ustavilo za dne 14. 4. 2015 plačanih 167,91 EUR in 16.336,85 EUR, za dne 22. 4. 2015 plačanih 168,89 EUR in za dne 24. 4. 2015 plačanih 1.460,31 EUR (I. točka izreka), ugovor in dopolnitev ugovora dolžnikov zoper sklep o izvršbi z dne 17. 4. 2015 zavrnilo (II. točka izreka), odločilo, da sta dolžnika dolžna upniku nerazdelno v roku 8 dni povrniti stroške ugovornega postopka v višini 1.713,54 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje (III. točka izreka) in da upnik krije sam stroške vloge z dne 31. 8. 2016 (IV. točka izreka).

2Zoper II. in III. točko izreka sklepa se zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve materialnega prava ter zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve ustavnih pravic pravočasno pritožujeta dolžnika. Predlagata, da višje sodišče pritožbi ugodi ter upnikov predlog za izvršbo v celoti zavrne oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih pa upniku naloži povrnitev stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Menita, da je v konkretnem primeru ključno vprašanje, ali sta dolžnika soglašala z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa in v kakšnem obsegu. Soglasje k neposredni izvršljivosti ni izjava pogodbene volje glede materialnopravnega razmerja, temveč je procesna dispozicija, ki ni enostransko preklicljiva. Zato je zmotno stališče izpodbijanega sklepa, da je neposredna izvršljivost notarskega zapisa odvisna od okoliščine, ali je kreditna pogodba priloga sporazuma ali sestavni del le tega. Opozarjata, da je sodišče prve stopnje z zavzetim stališčem, da soglasja zastavitelja, da se po zapadlosti terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico po tem sporazumu, zaradi poplačila terjatve banke opravi izvršba na zastavljenih nepremičninah, v roku enega meseca po prodaji pa tudi izvršba zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine, ni mogoče razumeti kot omejenega soglasja za neposredno izvršljivost notarskega zapisa le s prodajo nepremičnega premoženja, odstopilo od ustaljene sodne prakse. Lastnost izvršilnega naslova je lahko notarskemu zapisu priznana le v okviru danega soglasja. Splošno soglasje za neposredno izvršljivost seveda ne velja. Upnik tako nima izvršilnega naslova za poplačilo svoje terjatve iz dolžnikovih premičnin, plače, deleža družbenika, nematerializiranih vrednostnih papirjev in terjatev do svojega dolžnika, kar izhaja tudi iz odločb Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1507/2015 in II Ip 5459/2013. Sodišče prve stopnje odstopa od sodne prakse ni prepričljivo obrazložilo. Nadalje opozarjata, da je sodišče prve stopnje v predmetnem primeru kršilo tudi pravico dolžnikov do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, s tem, ko je v okviru materialnega procesnega vodstva k dopolnitvi pozivalo le upnika, ne pa tudi dolžnikov glede podanega ugovora zastaranja. Po prepričanju dolžnikov je nadalje zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi terjatev upnika zapadla v plačilo. Menita, da upnik s svojo izjavo z dne 5. 3. 2015 ni razdrl niti odpovedal pogodbe. Z enostransko izjavo o odstopu bi se morala dolžnika ustrezno seznaniti pred eventualnim nastopom s tem povezanih pravnih posledic. Ker je sodišče napačno odločilo o temelju, je posledično napačna tudi odločitev o stroških postopka.

3Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Prvi dolžnik je pri sklenitvi pogodbe nastopal kot dolžnik in zastavitelj, drugi dolžnik pa kot solidarni porok, kar pomeni, da noben od njiju ni nastopal zgolj v funkciji realnega dolžnika, temveč oba odgovarjata v celoti in neomejeno. Omejitev neposredne izvršljivosti ni bila nikjer izrecno omenjena. Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ki se nanaša na dolžnikov ugovor zastaranja in zapadlost terjatve.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je sklep v izpodbijanih II. in III. točki izreka preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ.

6V predmetni zadevi teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova, in sicer pogodbe o dolgoročnem kreditu ter aneksov k tej pogodbi št. 1., 2. in 3. in sporazumov o zavarovanju denarne terjatve, sklenjenih v obliki neposredno izvršljivih notarskih zapisov št. SV 00/1 ter št. SV 00/2. Prvi dolžnik je notarska zapisa podpisal kot dolžnik in zastavitelj, drugi dolžnik pa kot solidarni porok.

7Skladno z načelom stroge formalne legalitete, ki je uzakonjeno v določbi 17. člena ZIZ, je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov kot se ta glasi, zato ne more upniku prisoditi manj, več ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova. ZIZ v 20.a členu določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla (prvi odstavek); zapadlost terjatve se dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino (drugi odstavek); če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku (tretji odstavek).

8Tudi 4. člen Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) kot predpostavko, da je notarski zapis izvršilni naslov, določa dolžnikovo soglasje z neposredno izvršljivostjo obveznosti. Soglasje pomeni, da dolžnik vnaprej soglaša s tem, da bo upnik lahko v primeru, če dolžnik ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti, v postopku prisilne sodne izvršbe dosegel njeno izpolnitev. Soglasje je lahko neomejeno ali omejeno. Soglasje se tako lahko nanaša na posamezno izmed več obveznosti ali na njen del, če je deljiva, omeji pa se lahko tudi na določen objekt izvršbe, na zastavljeno stvar. Odločitev sodišča prve stopnje, da sta dolžnika podala neomejeno soglasje, je po presoji sodišča druge stopnje, pravilna. V konkretnem primeru sta v enotnem notarskem zapisu sklenjena tako kreditna pogodba kot tudi sporazum o ustanovitvi hipoteke. Iz točk Tretjič sporazumov o zavarovanju denarne terjatve izhaja, da pogodbene stranke skladno z določili 4. člena ZN v zvezi z 20.a členom ZIZ izrecno pristajajo na neposredno izvršljivost te notarske listine glede vseh dogovorjenih obveznosti, s čimer pridobi ta notarski zapis moč neposredno izvršljive listine; banka lahko v primeru, da dolžnik ne bo izpolnjeval svojih obveznosti, določenih v kreditni pogodbi, izterja svojo terjatev neposredno v izvršilnem postopku. Tako oblikovano soglasje predloženemu notarskemu zapisu daje kvaliteto izvršilnega naslova za poplačilo danega posojila neomejeno iz celotnega premoženja dolžnika in poroka in ne le iz zastavljenih nepremičnin, kot menita pritožnika. Točka Četrtič, na katero se sklicujeta dolžnika, da se po zapadlosti terjatve zaradi njenega poplačila opravi izvršba na zastavljenih nepremičninah, v roku enega meseca po prodaji pa tudi izvršba zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnin, namreč predstavlja le dodatno zavarovanje (vsebina soglasja ustreza vsebini prvega odstavka 142. člena Stvarnopravnega zakonika o ustanovitvi hipoteke) in ne pomeni, da sta dolžnika soglašala zgolj in le s takim načinom poplačila. Upnik tako ni omejen glede sredstva izvršbe in je na na podlagi 32. člena ZIZ predmet izvršbe za poplačilo njegove denarne terjatve lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena.(1) Sodišče druge stopnje še opozarja, da je bil drugi dolžnik kot solidarni porok posebej poučen, da za izpolnitev obveznosti po kreditnih pogodbah odgovarja solidarno s kreditojemalcem in to z vsem svojim premoženjem in prihodki (tretji člen kreditne pogodbe).

9S svojo odločitvijo sodišče prve stopnje tudi ni odstopilo od ustaljene in enotne sodne prakse, kot to očitata pritožnika. Pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) je ogrožena le, če sodišča v istovrstnih primerih pravo uporabljajo različno. V odločbi VSL II Ip 1507/2015 dolžnik ni dal neomejenega soglasja za neposredno izvršljivost, ampak je podal clausulo exequendi - tako, da je neposredno izvršljivost notarskega zapisa izrecno omejil. Izrecno je bilo soglasje glede na sosledje zapisa omejeno samo na izvršbo na zastavljeno nepremičnino tudi v zadevi, ki se je obravnavala pod opr. št. VSL II Ip 5459/2013. Tam je bilo v prvem odstavku istega člena notarskega zapisa določeno, da stranke soglašajo, da se po zapadlosti opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo in izpraznitev ter izročitev nepremičnin v enem mesecu po prodaji, v drugem odstavku pa določilo o pravni naravi izvršilnega naslova v smislu 4. člena ZN. V obravnavanem primeru pa takšna omejitev glede na zapis danega soglasja, kot je podrobno obrazloženo zgoraj, po oceni sodišča druge stopnje ne izhaja.

10Prav tako ni podana očitana kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati dolžnikov k dopolnitvi njunega ugovora zastaranja. Pri ugovoru zastaranja gre sicer za materialnopravni ugovor, saj se tiče temelja zahtevka, ki pa ga v postopku ni mogoče uspešno uveljavljati brez navedbe ustreznih dejstev (o zapadlosti terjatve in poteku zastaralnega roka). Da sodišče lahko presodi njegovo utemeljenost, mora imeti – kot sicer pri vsaki materialnopravni presoji razmerja med strankama – na razpolago določena dejstva, ki tako presojo sploh omogočajo. Ali povedano drugače, tudi pri presoji utemeljenosti ugovora zastaranja sodišče opravlja subsumpcijo dejanskega stanja pod določeno pravno normo. Sodišče ugovor zastaranja tako upošteva le, če se dolžnik nanj obrazloženo sklicuje. Materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku, ki je pretežno pisen, je zelo omejeno,(2) dodatno pa ga omejuje tudi dejstvo, da dolžnika v konkretnem primeru zastopa pravno kvalificiran pooblaščenec.(3) Materialno procesno vodstvo ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev strank,(4) zato ob jasnih zakonskih določbah, da vsaka stranka za svoje zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme (razpravno načelo, 7. člen in 212. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ) in glede na zakonsko dolžnost vložitve obrazloženega ugovora iz 53. člena ZIZ (dolžnik mora v okviru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova navesti vsa dejstva in dokaze, s katerim utemeljuje obstoj ugovornega razloga), zahteva po dodatnem pozivanju k obrazložitvi ugovora zastaranja presega zahtevo po materialnem procesnem vodstvu.

11Drugačna pa je bila situacija v primeru pozivanja upnika na ustrezno strukturiranost njegovega predloga. Izvršilno sodišče mora že ob odločanju o predlogu za izvršbo preizkusiti obstoj začetnih predpostavk za dovolitev izvršbe. Sodišče pri odločanju o utemeljenosti predloga za izvršbo tako presoja, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova ter ustreznost sredstev in predmetov izvršbe (prvi odstavek 44. člena ZIZ). To po eni strani pomeni, da je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova, po drugi strani pa, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče lahko preizkusi utemeljenost predloga za izvršbo glede usklajenosti izterjevane terjatve s terjatvijo iz izvršilnega naslova le, če vsebina predloga tak preizkus omogoča. Preizkus je enostaven, kadar je v predlogu za izvršbo uveljavljena terjatev enaka terjatvi iz izvršilnega naslova, če pa upnik izterjuje terjatev, ki je po višini drugačna od navedene v izvršilnem naslovu, pa mora biti terjatev opredeljena tako, da lahko sodišče preizkusi skladnost predloga z izvršilnim naslovom. Le primerna identifikacija zahtevka oziroma njegova razčlenjenost sodišču in tudi dolžniku omogoča ustrezen preizkus upnikove terjatve. Dolžnik lahko namreč učinkovito ugovarja dovoljeni izvršbi le, če ve, kako je terjatev upnika sestavljena (na njemu je namreč nato trditveno in dokazno breme, zakaj upnik do tako specificirane in zahtevane terjatve ni upravičen). Ta preizkus opravi sodišče tako pred izdajo sklepa o izvršbi kot tudi v ugovornem postopku (če ga je morda ob preizkusu predloga za izvršbo prezrlo) po uradni dolžnosti. Sodišče je zato upnika, da je lahko opravilo uradni preizkus, utemeljeno pozivalo k dopolnitvi predloga z natančnejšo strukturiranostjo terjatve.

12Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o nezapadlosti terjatve. V sklenjeni kreditni pogodbi je bila v 9. členu dogovorjeno upnikovo upravičenje, da sme zahtevati takojšnje plačilo preostalega dolga pred zapadlostjo in razdreti pogodbo, če je dolžnik v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih obrokov, pri čemer mora banka pred izjavo o razdoru dolžniku s pisnim obvestilom določiti 16 dnevni dodatni rok za plačilo obveznosti. Zapadlost celotne neplačane terjatve torej v tem primeru ne izhaja iz pogodbe oziroma notarskega zapisa, ampak je odvisna od bodočih, negotovih dejstev (neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti). Za dokazovanje zapadlosti terjatve za te primere je v tretjem do petem odstavku 20a. člena ZIZ predpisan poseben olajšan postopek, in sicer za dokaz zapadlosti zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolžniku. Vročitev se opravi s priporočeno poštno pošiljko. Na ta postopek mora notar stranke izrecno opozoriti. V teh primerih, ko zapadlost terjatve ni odvisna le od poteka roka, temveč od drugih dejstev, določenih v pogodbi, pridobi upnik pravico zahtevati predčasno izpolnitev celotne preostale obveznosti, če in ko nastopijo ta dodatna dejstva (dolžnikova kršitev pogodbe) in ne že s samo sklenitvijo pogodbe. Vsebina upnikove izjave torej v teh primerih nima pravne narave izjave o uresničitvi odstopne pravice z učinki razvezane pogodbe iz 111. člena Obligacijskega zakonika, temveč naravo uresničitve izredne odpoklicne pravice. Odpoklicna pravica (upravičenje) je pravica, ki daje imetniku (odpoklicnemu upravičencu) pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na drugo stranko določenega pravnega razmerja, povzroči (predčasno) dospelost obveznosti druge stranke iz tega pravnega razmerja.(5) Upnik je v predmetni zadevi predčasno zapadlost terjatve dokazoval z vročitvijo obvestila o določitvi dodatnega roka za plačilo neporavnanih zapadlih obveznosti z dne 11. 2. 2015 in vročitvijo zahteve za takojšnjo plačilo celotnega preostalega dolga z dne 5. 3. 2015. Predložena izjava zadošča pogojem iz 20a. člena ZIZ, saj iz nje izhaja, da upnik zahteva takojšnje plačilo dolga, ki na dan zahteve znaša 1.662.086,58 EUR (482.891,02 EUR po času že zapadlih obveznosti in 1.179.195,56 EUR predčasno zapadlih obveznosti).

13Glede na navedeno sodišče druge stopnje pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, da se ugovor dolžnikov kot neutemeljen zavrne. Glede na takšno odločitev pa je pravilna tudi odločitev, da sta dolžnika dolžna upniku povrniti njegove potrebne stroške ugovornega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ).

14Pritožba dolžnikov je neutemeljena in ker tudi uradni preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------

Op. št. (1): Prim. npr. VSM sklep I Ip 224/2016 z dne 13. 4. 2016.

Op. št. (2): prim. VSL sklep I Ip 3359/2013 z dne 17. 10. 2013.

Op. št. (3): prim. VSL Sodba I Cp 4382/2010 z dne 1. 12. 2010.

Op. št. (4): prim. VSRS sodba in sklep III Ips 46/2010 z dne 15. 10. 2013.

Op. št. (5): Tako Nina Plavšak, Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, Podjetje in delo - 2012, številka 8, prim. tudi VSL sodbo in sklep I Cp 2856/2014 z dne 21. 1. 2015.