VDSS sklep Psp 347/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo revizijo, ki jo je vložil tožnik zoper sodbo Psp 640/2015 z dne 31. 3. 2016.

2Zoper sklep je tožnik vložil pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka. V njej navaja, da za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem RS v revizijskem postopku ni potrebno, da je pooblaščenec odvetnik. Bistveno je le, da ima opravljen pravniški državni izpit. To izhaja iz tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Če je sodišče menilo, da je vloga pomanjkljiva, bi moralo tožnika pozvati na dopolnitev vloge, kot je to določeno v 108. členu ZPP, ne pa da je revizijo takoj zavrglo. Tudi pravni pouk ni primeren, saj ni logično, da bi se morala zaradi pomanjkljivosti v pooblastilu zagovarjati stranka, temveč bi se moral zagovarjati pooblaščenec. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter nadaljevanje postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem tudi ni zagrešilo kršitev po drugem odstavku 350. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5Iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je tožnik po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (priloga A/5) vložil revizijo zoper sodbo Psp 640/2015 z dne 31. 3. 2016. Sodišče je ugotovilo, da v zadevi niso izpolnjeni pogoji, določeni v 86. členu ZPP ter v 65. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih(2) , kjer je urejeno, kdo je lahko pooblaščenec v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. V tretjem odstavku 86. člena ZPP je določeno, da v postopku z izrednimi pravdnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Določba omenjenega odstavka ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). V prvem odstavku 65. člena ZDSS-1 pa je nadalje določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oziroma delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov in je opravil pravniški državni izpit.

6Sodišče prve stopnje je navedene določbe pravilno uporabilo. Ker revizija ni bila vložena po odvetniku prav tako tudi niso izpolnjeni pogoji po četrtem odstavku 86. člena ZPP oziroma prvem odstavku 65. člena ZPP, je sodišče prve stopnje revizijo utemeljeno, na podlagi 374. člena ZPP, kot nedovoljeno zavrglo. V drugem odstavku navedenega člena je namreč med drugim določeno, da je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

7V zvezi s sklicevanjem tožnika na tretji odstavek 87. člena ZPP, kjer je določeno, da je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, torej da bi lahko tudi pooblaščenec z opravljenim pravniškim državnim izpitom vložil revizijo, pa pritožbeno sodišče poudarja, da se navedena določba ne nanaša na postopek v zvezi z vložitvijo revizije. Za postopek v zvezi z revizijo je odločilen 86. člen ZPP oziroma 65. člen ZPP. Kot je to poudarilo že Vrhovno sodišče RS v drugi zadevi(3) , določba tretjega odstavka 87. člena ZPP ni v neskladju s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP. Vrhovno sodišče namreč ne odloča le o izrednih pravnih sredstvih, temveč tudi o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč (1. točka 37. člena ZPP). Le v teh primerih velja določba tretjega odstavka 87. člena ZPP. To pa pomeni, da določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, na katero se sklicuje tožnik, ne izključuje uporabe določb tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi.

8Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče tožnika pozvati na dopolnitev vloge. V sporni zadevi namreč ne gre za nepopolno vlogo. Tožnik je revizijo vložil po pooblaščencu in k reviziji priložil tudi pooblastilo za zastopanje. Ker pooblaščenec za vložitev revizije ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev (ni odvetnik), zato ne gre za nepopolno revizijo, temveč gre za nedovoljeno revizijo. Tako izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS(4) v podobni zadevi.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

------

(1) ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

(2) ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004.

(3) Sklep VIII Ips 356/2005 z dne 20. 6. 2006.

(4) VIII Ips 118/2014 z dne 22. 9. 2014.